Čeprav se vsi strinjamo, da so vrečke za večkratno uporabo za okolje dosti boljše od plastičnih, strokovnjaki opozarjajo, da lahko v določenih primerih ogrozijo naše zdravje. Preberite, v čem je težava in kako jo lahko rešite, ne da bi jih morali vreči stran.
Da elektrika ni nekaj samoumevnega, ker je vedno na voljo, ugotovite, ko obiščete državo, ki ne zagotavlja preskrbe ves čas. Električno energijo bi se morali naučiti porabljati odgovorno. Preverite, ali jo v svojem vsakdanu kdaj po nepotrebnem tratite. Marsikdo ugotovi, da nekatere spremembe ne zmanjšajo ravno življenjskega udobja, zato pa lahko znižajo številke na položnicah. Za povrh odgovorna raba energije pomeni skrb za okolje.
V našem svetu je razširjena prisotnost plastike dosegla raven brez primere, s posledicami, ki segajo daleč onkraj tistega, kar je videti na prvi pogled. Med najbolj zahrbtnimi manifestacijami onesnaževanja s plastiko je razširjenost mikroplastike, drobnih delcev, velikih manj kot pet milimetrov, ki so se infiltrirali v skoraj vsak kotiček našega okolja.
Vsak izmed nas je kavno usedlino že kdaj zlil v straniščno školjko, misleč, da to ne more povzročiti nobenih težav. Pravzaprav nekateri to počnejo na dnevni ravni, saj verjamejo celo, da je lahko koristna kot nevtralizator vonjav. Preberite, zakaj to ne drži in zakaj bi morali za kavno usedlino vsekakor najti drugo odlagališče.
Zimski čas je za ptice – vsaj tiste, ki ne odletijo v tople kraje – zahteven. Postavitev ptičje krmilnice pred hišo zato ni le način, kako jih privabiti na svoj vrt, ampak jim dejansko lahko pomaga preživeti. Toda za to boste morali storiti več kot le vreči nekaj ptičjih semen v krmilnico.
V ljubljanskem botaničnem vrtu se bo danes ob 10. uri začela okoljska akcija Čistimo naš skupni dom, s katero se želijo razseljeni Ukrajinci zahvaliti državam, ki so jim v času vojne ponudile zatočišče. Ljubljana bo prvo izmed osmih evropskih mest, kjer bo potekala ta pobuda.
Greznica je v bistvu vodotesen rezervoar, ki je zakopan pod zemljo. Zasnovan je za sprejem in delno obdelavo odplak, pri čemer se težke trdne snovi usedejo na dno rezervoarja, medtem ko maščobe in druge lahke snovi plavajo na vrhu. Težava nastane, ko se ta napolni in zamaši. Po nekaterih nasvetih naj bi v ta namen učinkovito deloval kvas, pa je to res?
Pokopališče je poseben kraj, ki ga obiščemo z namenom, da bi se poklonili prijateljem, sorodnikom in znancem, ki smo jih imeli radi, a so nas žal za vedno zapustili. Prav vsak izmed nas ima pravico, da to stori v miru in tišini, zato ob obisku pokopališča bodimo uvidevni, spoštljivi in pozorni, da s svojo dejavnostjo ne motimo drugih. Na pokopališču sicer skozi vse leto veljajo določena pravila, ki pa jih ob 1. novembru, ko bo gneča še toliko večja, velja posebej ozavestiti.
Prvi november je pred vrati, s tem pa čas, ko mnogi urejajo še zadnje podrobnosti, da bodo grobovi za ta praznik kar se da urejeni. Kot nam je zaupala Nataša Korade, izkušena vrtnarka, specializirana za urejanje grobov, se novembrska ureditev le-teh v zadnjih letih precej usmerja v trajnostne rešitve, kar je dobra novica. V pogovoru pa nam je med drugim izdala tudi, katere rastline so zadnja leta najbolj priljubljene in katerih se sama raje izogiba.
Slovenija se že nekaj časa sooča z naraščajočo populacijo medvedov, toda, kot kaže, ni edina država, ki nujno potrebuje ukrepe, če želi pred temi zvermi zaščititi prebivalce. Toda medtem ko denimo Japonska uvaja praktične ukrepe v iskanju ravnotežja med ohranitvijo vrste in varnostjo prebivalstva, pri nas še vedno potekajo razprave, ki bolj spominjajo na merjenje moči in vztrajanje pri svojem stališču, kot pa iskanje prave poti za rešitev problema.
S spremembami v okolju se bodo kot kaže morale soočiti tudi številne živali, kar nekatere sicer že bolj ali manj uspešno počnejo. Toda če smo prilagoditve določenih morda veseli, saj to pomeni, da se bodo uspele izogniti postopnemu izumrtju, prav gotovo ni razveseljujoča novica, da se na klimatske spremembe vse bolj privajajo tudi komarji.
1. november je pred vrati, s tem pa tudi praznik, ko se bomo množično zbirali na grobovih, da bi se poklonili spominu na umrle. Toda na žalost je to vsako leto tudi dan, ki močno obremeni naše okolje. Slovenci se namreč še vedno težko odpovemo klasičnim plastičnim svečam, kljub temu da te samo nekaj dni kasneje končajo na smetišču kot odpadek, ki potrebuje zelo dolgo časa, da se razgradi. Če želite letos storiti nekaj dobrega za okolje, je morda čas, da namesto teh izberete okolju nekoliko bolj prijazno alternativo.
