Videti je precej nedolžno, a je ena najbolj invazivnih rastlin na svetu

Japonski dresnik sodi v skupino stotih najbolj invazivnih rastlin na svetu. Če jo opazite, nemudoma ukrepajte. 

Ta grmičasta, delno olesenela trajnica ima bambusu podobna stebla, ki v višino zrastejo do 3 metre. Njena trdoživost ji omogoča, da se prebije skozi najzahtevnejša tla, korenine pa lahko prodrejo celo do 2 metra globoko.

Japonski dresnik spada v družino ajdovk. Najraje ima sončna, vlažna območja in raste v številnih habitatih, vključno z rečnimi bregovi, cestami, jarki, tratami, vrtovi in celo v puščavah. 

Nadzemni deli pozimi odmrejo, spomladi pa iz njenih močnih korenin ponovno zrastejo škrlatna in zelena mlada stebla. Prav te močne in dolge korenine, ki imajo sposobnost prezimovanja, so razlog, da se ga je tako težko znebiti. 

Zrela stebla so zelena in votla, podobna bambusu. Površina stebel je gladka, vendar so sklepi, kjer so listi pritrjeni na steblo, rahlo nabrekli.

Listi so zelene barve, ovalni in na robu koničasti. Pozno poleti se na rastlini pojavijo tudi belo-zeleni cvetovi, ki rastejo v grozdih. 

Ekološki vpliv japonskega dresnika je precej pereča tema. Ker nima naravnih škodljivcev ali plenilcev, ki bi ga nadzorovali, se zelo hitro širi ter duši avtohtono vegetacijo in zmanjšuje biotsko raznovrstnost, spreminja naravne ekosisteme in negativno vpliva na habitate divjih živali. 

Obstajata dva glavna načina za reševanje problema - tretiranje s herbicidi ali fizično odstranjevanje z izkopavanjem. Izbira načina je odvisna tudi od površine, na katero se je dresnik razrasel. 

Na spletni strani Mestne občine Ljubljana svetujejo, kaj storiti, če dresnik opazimo na javni površini ali pa svojem vrtu: "Če opazimo dresnik na mestu, kjer ga prejšnjo sezono ni bilo, pomeni, da so rastline še dovolj mlade in nerazrasle, da jih je enostavno uspešno odstraniti z dolgo, ozko lopatko, s katero previdno izkopljemo mlado rastlino. Pazimo, da v zemlji ne ostanejo koščki korenik. Mesto odstranitve dresnika spremljamo še vsaj nekaj mesecev in sproti odstranjujemo morebitne na novo zrasle rastline."

Pravi čas za odstranjevanje japonskega dresnika je odvisen od načina, na katerega se ga boste lotili. V večini primerov – vsaj tam, kjer se je že močno razrasel, pa enkratno odstranjevanje ne bo dovolj. 

Zatiranje s herbicidi je priporočljivo opraviti poleti ali zgodaj jeseni, medtem ko je bo fizično odstranjevanje bolj uspešno, če ga opravimo spomladi ali poleti. 

Odvisno od metode tretiranja – predvsem, kadar za to uporabimo herbicid - obstaja možnost ponovne rasti. Ta je sicer sprva šibka in če širjenje zajezimo dovolj hitro, ne bi smela predstavljati težav. 

Vedno bolj se uveljavljajo tudi novejše in bolj inovativne metode odstranjevanja invazivnih rastlin kot je japonski dresnik.

Na Ljubljanskem barju so pridobili napravo, ki z električnim tokom uniči vitalne dele rastline. Metoda se je izkazala kot precej učinkovita, hkrati pa je njena prednost, da je popolnoma brez škodljivih učinkov na druge okoliške rastline ali živali. 

"Električni tok steče po rastlini, celice uniči in rastline propade. Rastlin in živali v okolici pa ne poškoduje. Pri večjih rastlinah z bogatim koreninskim sistemom je treba za popolno odstranitev nezaželene rastline postopek večkrat ponoviti. Zaenkrat je to najučinkovitejša metoda omejevanja, je neinvazivna, brez uporabe kemičnih sredstev, brez posegov v okolje, ker na ta način lahko tarčno zaviramo rastlino," je takrat za slovenski medij povedala naravovarstvena svetovalka Marinka Kržič. 

Obsežnejše uničevanje japonskega dresnika z električnim tokom se izvaja spomladi, ko rastline ozelenijo, saj naprava deluje na principu, da elektrika segreje vodo v rastlini, kar pomeni, da morajo biti listi rastline čim bolj polni vode.