Zato so cianobakterije za pse tako zelo nevarne

Čeprav jih običajno imenujemo modrozelene alge, ti organizmi niso rastline, temveč bakterije – natančneje cianobakterije. Cianobakterije, poimenovane po svojem modrikastem pigmentu, so vodni in fotosintetski organizmi, kar pomeni, da živijo v vodi in proizvajajo lastno hrano.

Cianobakterije imajo pomembno vlogo pri kroženju dušika v naravi in so del ekosistema. Ti mikroskopsko majhni organizmi so pomemben del prehranjevalne verige, ki pogosto ostane neopažen in ne povzroča nobene škode. Prekomerno razraščanje cianobakterij pa lahko vodo obarva zeleno ali modrozeleno.

Težava nastane, kadar se te bakterije namnožijo tako množično, da v jezeru ali ribniku začnejo proizvajati in v vodo spuščati toksine. Plavajoča plast modrozelenih alg je takrat lahko celo smrtonosna, kar se najpogosteje zgodi poleti ali jeseni in sicer v toplih, stoječih, s hranili bogatih vodah, kot so jezera in ribniki.

Pomembno je omeniti, da niso vse modrozelene alge strupene. Od več kot 2000 vrst jih le približno 80 proizvaja toksine. Žal je nemogoče ugotoviti, ali cvet vsebuje toksine, zgolj na pogled. Zato je treba vse šteti za strupene, dokler se ne dokaže drugače. Obstaja veliko neškodljivih vrst alg, ki so videti kot modrozelene alge, njihovo razlikovanje pa pogosto zahteva strokovno testiranje.

V potokih, rekah in drugih tekočih vodah cianobakterij zaradi pretočnosti pravzaprav ne najdemo. Če pa so ob potokih in rekah majhne luže ali območja stoječe vode, pa so lahko prisotne tudi tam. Te mikroskopske bakterije se lahko namnožijo tudi v dvoriščnih fontanah, bazenih, vrtnih loncih ali kjer koli drugje, kjer voda stoji. Ne glede na to, kje jih najdemo, so cianobakterije lahko nevarne.

Prekomerno razraščanje teh bakterij, imenovano cvetenje, se običajno pojavi poleti in jeseni, ko se temperatura vode dvigne in je malo padavin. Vode, bogate s hranili, denimo na območjih s kmetijskimi ali komunalnimi odplakami, spodbujajo rast cianobakterij.

Vse živali, vključno s psi, mačkami, konji, ribami in pticami, so dovzetne za toksine, ki jih proizvajajo cianobakterije. Nanje ni imun niti človek, toda ker toksin lahko vstopi v telo šele s popito onesnaženo vodo, je zastrupitev pri človeku redkejša. Najpogosteje se zastrupijo psi, medtem ko so mačke bolj izbirčne glede vode, zato tudi pri njih ni veliko znanih primerov zastrupitve.

Modrozelene alge lahko proizvajajo toksine, ki vplivajo na živčni sistem, jetra in kožo. Prvi znaki se navadno pojavijo približno eno uro po izpostavljenosti in vključujejo mišično okorelost, paralizo, tresenje, epileptične napade, prekomerno slinjenje, bruhanje, drisko, kopičenje tekočine v pljučih in nazadnje lahko celo smrt.

Drugi znaki so tudi srbečica, rdečica in mehurji na koži. Ti znaki niso smrtni, vendar lahko trajajo več dni do tednov, da izzvenijo, in povzročajo močno nelagodje.

V vseh primerih zastrupitve je potrebno hitro zdravljenje, takojšnje posredovanje pa je ključnega pomena. Če veste, da je vaš pes zaužil potencialno strupene alge, takoj poiščite veterinarsko pomoč.

Za toksikozo s cianobakterijami ni protistrupa, smrtnost pa je visoka.

Če ste priča ali sumite na zaužitje, je prvi korak dekontaminacija. Druga zdravljenja so podporna in simptomatska, ki temeljijo na prisotnih ali pričakovanih kliničnih znakih.