Nagrobne sveče so del tradicije, a imajo tudi svojo okoljsko ceno. Strokovnjaki opozarjajo na odpadke, porabo surovin in izpuste, vse več ljudi pa se odloča za drugačne načine spomina.
Zadnji s prostim očesom vidni ostanek glavnega dela Triglavskega ledenika se je v zadnjih tednih zaradi visokih temperatur dodatno skrčil, tako da je njegova površina le še nekaj kvadratnih metrov. Razvoj dogodkov gre torej v smeri nedavnih napovedi raziskovalcev, da lahko ledenik izgine že do konca letošnje talilne sezone.
Kako bi bilo, če bi se sredi enega najbolj vročih poletij na svetu sprehajali na prostem, temperatura pa bi bila prijetnih 21 do 23 stopinj Celzija? Prav to ponuja nenavaden projekt na umetnem otoku Gewan v Katarju, nedaleč od Dohe.
Preverite, kako lahko doma zmanjšate porabo vode, zbirate deževnico in pripravite gospodinjstvo ter vrt na morebitno pomanjkanje vode.
Vodnatost rek po državi je majhna, pri čemer imajo izrazito malo vodnatost za julij reke Mura, Drava, Sava, Ljubljanica, Krka in Soča ter Kolpa v zgornjem toku, poudarjajo na Agenciji RS za okolje in prostor (Arso). Tudi v prihodnjih dneh bo vodnatost rek ostala mala in se bo zelo počasi še zmanjševala.
Po vsej Sloveniji so še vedno prisotne sušne razmere v površinskem sloju tal, čeprav vodne bilance kažejo na manjši primanjkljaj kot prejšnji teden. Razmere bodo po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) nekoliko izboljšale padavine v prihodnjih dneh, vendar še ne bodo v celoti nadomestile primanjkljaja.
V večjem delu države so glede na stanje vodne bilance površinskega sloja tal izjemno sušne razmere. Nekoliko manjši primanjkljaji so na Obali, Notranjskem in na Dolenjskem, kaže Sušomer Agencije RS za okolje (Arso). Nekaj olajšanja bodo prinesle padavine v prihodnjih dneh in nekoliko nižje temperature.
Strokovnjaki Morske biološke postaje Piran pojasnjujejo trenutni naravni pojav v morju. Rumene lise na gladini morja pripisujejo cvetenju, vendar ugotavljajo, da pojav povzročajo kopenske rastline, in ne morske alge, so sporočili z morske biološke postaje.
V času, ko se vse pogosteje sprašujemo, kako pridelovati hrano na način, ki ne izčrpava narave, postaja sonaravna reja živali vse pomembnejša. Pašniki niso le vir hrane za živali, temveč pomemben prostor izjemne biotske raznovrstnosti in varovalo pred zaraščanjem krajine. V takšnem okolju svojo pot gradi tudi pastirica Petra, ki je pred enajstimi leti mestno življenje zamenjala za življenje med bloškimi travniki in gozdovi.
Hitro segrevanje ozračja v Evropi tanjša snežno odejo, vročinski valovi in rekordne temperature oceanov pa povzročajo škodo v regijah vse od Arktike do Sredozemlja, v letnem poročilu opozarjata WMO in Copernicus.
Mikroplastika se je v zadnjih desetletjih tako razširila, da se danes dotika praktično vseh vidikov našega življenja. V naših domovih jo najdemo v najrazličnejših predmetih, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo.
Razprava o tem, kateri material je bolj trajnosten – steklo ali plastika – ni od včeraj in zdi se, da imata obe strani svoje argumente, ki niso povsem iz trte zviti. Na prvi vtis je odgovor enostaven. Plastika je sintetični material, ki zastruplja naše oceane, gozdove in travnike, medtem ko steklo izhaja iz narave, je uporabno dlje časa in ga je mogoče reciklirati znova in znova. Pa je stvar res tako preprosta? Bomo z zamenjavo plastike za steklo doprinesli k čistejši zemlji?
