Vodnatost rek po državi je majhna, pri čemer imajo izrazito malo vodnatost za julij reke Mura, Drava, Sava, Ljubljanica, Krka in Soča ter Kolpa v zgornjem toku, poudarjajo na Agenciji RS za okolje in prostor (Arso). Tudi v prihodnjih dneh bo vodnatost rek ostala mala in se bo zelo počasi še zmanjševala.
Po vsej Sloveniji so še vedno prisotne sušne razmere v površinskem sloju tal, čeprav vodne bilance kažejo na manjši primanjkljaj kot prejšnji teden. Razmere bodo po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) nekoliko izboljšale padavine v prihodnjih dneh, vendar še ne bodo v celoti nadomestile primanjkljaja.
V večjem delu države so glede na stanje vodne bilance površinskega sloja tal izjemno sušne razmere. Nekoliko manjši primanjkljaji so na Obali, Notranjskem in na Dolenjskem, kaže Sušomer Agencije RS za okolje (Arso). Nekaj olajšanja bodo prinesle padavine v prihodnjih dneh in nekoliko nižje temperature.
Strokovnjaki Morske biološke postaje Piran pojasnjujejo trenutni naravni pojav v morju. Rumene lise na gladini morja pripisujejo cvetenju, vendar ugotavljajo, da pojav povzročajo kopenske rastline, in ne morske alge, so sporočili z morske biološke postaje.
V času, ko se vse pogosteje sprašujemo, kako pridelovati hrano na način, ki ne izčrpava narave, postaja sonaravna reja živali vse pomembnejša. Pašniki niso le vir hrane za živali, temveč pomemben prostor izjemne biotske raznovrstnosti in varovalo pred zaraščanjem krajine. V takšnem okolju svojo pot gradi tudi pastirica Petra, ki je pred enajstimi leti mestno življenje zamenjala za življenje med bloškimi travniki in gozdovi.
Hitro segrevanje ozračja v Evropi tanjša snežno odejo, vročinski valovi in rekordne temperature oceanov pa povzročajo škodo v regijah vse od Arktike do Sredozemlja, v letnem poročilu opozarjata WMO in Copernicus.
Mikroplastika se je v zadnjih desetletjih tako razširila, da se danes dotika praktično vseh vidikov našega življenja. V naših domovih jo najdemo v najrazličnejših predmetih, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo.
Razprava o tem, kateri material je bolj trajnosten – steklo ali plastika – ni od včeraj in zdi se, da imata obe strani svoje argumente, ki niso povsem iz trte zviti. Na prvi vtis je odgovor enostaven. Plastika je sintetični material, ki zastruplja naše oceane, gozdove in travnike, medtem ko steklo izhaja iz narave, je uporabno dlje časa in ga je mogoče reciklirati znova in znova. Pa je stvar res tako preprosta? Bomo z zamenjavo plastike za steklo doprinesli k čistejši zemlji?
Vsak izmed nas je kavno usedlino že kdaj zlil v straniščno školjko, misleč, da to ne more povzročiti nobenih težav. Pravzaprav nekateri to počnejo na dnevni ravni, saj verjamejo celo, da je lahko koristna kot nevtralizator vonjav. Preberite, zakaj to ne drži in zakaj bi morali za kavno usedlino vsekakor najti drugo odlagališče.
15. november je zakonsko določen dan, od katerega moramo imeti svoje jeklene konjičke obute za zimo. In če so vaše letne pnevmatike popolnoma izrabljene in jih ne boste hranili za prihodnje leto – kam z njimi?
Greznica je v bistvu vodotesen rezervoar, ki je zakopan pod zemljo. Zasnovan je za sprejem in delno obdelavo odplak, pri čemer se težke trdne snovi usedejo na dno rezervoarja, medtem ko maščobe in druge lahke snovi plavajo na vrhu. Težava nastane, ko se ta napolni in zamaši. Po nekaterih nasvetih naj bi v ta namen učinkovito deloval kvas, pa je to res?
Norveško podjetje je ustvarilo prvi dežnik na svetu, ki po uporabi ne postane odpadek. Gre za inovativen izdelek za enkratno uporabo, ki se, potem ko se z njim sprehodimo po dežju, zelo hitro tudi razgradi.
