Ena najbolj skrivnostnih rek v Evropi teče tudi skozi Slovenijo

Na Krasu se skriva eden najbolj osupljivih naravnih pojavov v naši bližini. Reka Reka namreč pri Škocjanskih jamah izgine v podzemlje, nato pa se po več deset kilometrov dolgi podzemni poti ponovno pojavi na površju, in sicer v sosednji Italiji, kot Timava.

Ta čudovit kraški pojav ne navdušuje le raziskovalcev, temveč tudi ljubitelje narave, izletnike in fotografe. Obenem pa nas opozarja, kako občutljivi so kraški vodni sistemi in zakaj je njihova zaščita tako pomembna.

Reka izvira ob vznožju Snežnika na hrvaški strani in po približno 55 kilometrih doseže Kras. Tam se začne prava naravna čarovnija. V mogočnih Škocjanskih jamah, ki so od leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, reka ponikne v podzemlje in izgine izpred oči.

Škocjanske jame veljajo za enega najpomembnejših in najlepših kraških pojavov na svetu. Prav zaradi raziskav na območju pokrajine Kras se je izraz 'kras' uveljavil kot mednarodni strokovni izraz za tovrstno pokrajino.

Dolga desetletja so znanstveniki poskušali ugotoviti, kam natančno odteka voda po tem, ko izgine v jamski sistem. Danes vemo, da podzemna reka nadaljuje svojo pot skozi zapleteno mrežo kraških rovov in votlin proti Tržaškemu zalivu.

Sodobne hidrološke raziskave kažejo, da izviri Timave niso odvisni samo od reke Reke. Približno tretjina vode prihaja iz Reke, preostanek pa prispevajo padavinske vode ter drugi kraški vodni sistemi, povezani tudi z območjema rek Vipave in Soče. Gre za zapleten, a zelo zanimiv podvodni sistem.

Prav zaradi te zapletenosti velja kraško podzemlje za eno največjih hidroloških ugank Evrope.

Le nekaj kilometrov od slovenske meje, v kraju Štivan pri Devinu, voda ponovno pride na dan. Tu se v štirih smaragdno obarvanih izvirih rodi reka Timava, ki nato po le približno dveh kilometrih doseže Jadransko morje in se izlije vanj. Zaradi tega jo pogosto omenjajo kot eno najkrajših rek, ki se izlivajo v Jadran.

Izviri so obdani z bujno vegetacijo, skalnimi stenami in senco starih dreves. V bližini stoji še starodavna cerkev sv. Janeza Krstnika, območje pa je prežeto z zgodovino, saj so tu že v antičnih časih stali rimsko naselje Fons Timavi, pristanišče in terme. Timavo so omenjali tudi antični avtorji, med njimi Vergil in Strabon.

Po starem izročilu naj bi izvir Timave obiskali celo legendarni Argonavti na poti z zlato runo. Čeprav gre za mit, lepo pokaže, kako posebno mesto je imela reka v domišljiji ljudi že pred tisočletji.

Zato ni presenetljivo, da številni obiskovalci pravijo, da ima kraj skoraj pravljično vzdušje.

Če iščete izlet, ki združuje naravo, zgodovino in morje, je to odlična izbira. Posebna prednost Timave je, da za ogled ni potreben naporen pohod.

Iz Ljubljane se do Štivana pripeljete v približno eni uri. Peljete se proti Trstu oziroma Devinu, nato pa sledite oznakam za San Giovanni al Timavo. V neposredni bližini izvirov je mogoče parkirati, do glavnih izvirov pa vodi kratek in raven sprehod, primeren tudi za družine z otroki in starejše obiskovalce.

Že po nekaj minutah hoje se pred obiskovalcem odpre pogled na zelenomodro vodo, ki privre izpod apnenčastih sten in tvori kratko, a presenetljivo vodnato reko. Ob sončnem vremenu se površina vode blešči v smaragdnih odtenkih, okoliški drevoredi in trstičje pa ustvarjajo skoraj pravljično vzdušje.

Ogled izvirov Timave lahko združite z ogledom Škocjanskih jam in sprehodom ob ponoru reke Reke. Lahko se zapeljete do Devina in si ogledate Devinski grad, ali pa se sprehodite po znameniti Rilkejevi poti, ki se vije po klifu nad morjem.

Tak izlet ponuja vpogled v celotno življenjsko pot vode: od površinskega toka, preko skrivnostnega podzemlja, do ponovnega rojstva tik ob morju.

Zakaj so kraške vode tako občutljive? Skozi zgodbo reke Reke in Timave, ki sta 'nevidno' povezani, lahko posameznik razume, zakaj je varovanje kraških vodonosnikov izjemno pomembno. Kras deluje kot velik naravni filter, vendar ima eno slabost: onesnaženje lahko po razpokah in podzemnih rovih zelo hitro doseže podtalnico.

Ker ni debelih plasti prsti, ki bi zadržale škodljive snovi, lahko nepravilno odlaganje odpadkov, pretirana uporaba kemikalij ali industrijsko onesnaženje vplivajo na kakovost vode daleč od kraja, kjer je onesnaženje nastalo, hkrati lahko ena lokacija, kjer prihaja do onesnaževanja, hitro onesnaži več vodnih virov.

Strokovnjaki zato poudarjajo, da je zaščita kraških vodnih virov ključna ne le za naravo, temveč tudi za oskrbo prebivalcev s pitno vodo na obeh straneh meje.

Viri: Park Škocjanske jame