Vse več družin spreminja navade za 1. november. Bi storili enako?

Pred 1. novembrom se trgovske police napolnijo z nagrobnimi svečami. Mnogi med nami jih kupimo skoraj avtomatično. V tem ni nič nenavadnega. Prižgana sveča je za številne simbol spomina, spoštovanja in povezanosti z ljudmi, ki jih ni več. Toda vse več strokovnjakov opozarja, da množična uporaba sveč prinaša tudi precejšnje okoljske posledice.

Ko pomislimo na nagrobno svečo, običajno vidimo le majhen plamen. V resnici pa je za njim precej več. Večina sveč je izdelana iz parafina, ki je stranski produkt naftne industrije. Med gorenjem nastajajo delci saj in druge emisije, raziskave pa kažejo, da gorenje sveč prispeva k onesnaževanju zraka v zaprtih in zunanjih prostorih. Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) že vrsto let opozarja, da so sveče vir drobnih delcev in drugih onesnaževal zraka.

Raziskovalci z Politehnike v Milanu pa so ugotovili, da sestava voska pomembno vpliva na količino izpustov delcev, hlapnih organskih spojin in drugih onesnaževal med gorenjem.

A pri nagrobnih svečah največji okoljski problem pogosto ni samo gorenje. Po nekaj dneh ali tednih ostanejo plastična ohišja, aluminijasti pokrovčki in drugi odpadki. Čeprav se del sveč reciklira, nastajajo ogromne količine odpadnega materiala, ki ga je treba zbrati, prepeljati in predelati.

Zato številni okoljski strokovnjaki že leta poudarjajo, da je največji učinek mogoče doseči prav z zmanjšanjem števila sveč, ne pa zgolj z boljšim recikliranjem. Kako je to videti, je pokazal David Golubić: 

Ali res potrebujemo deset sveč tam, kjer bi ena povedala enako zgodbo?

To vprašanje si ob dnevu spomina na mrtve postavlja vse več družin. Ne zato, ker bi želele zmanjšati pomen tradicije, ampak ker želijo spomin izraziti tudi na način, ki ustvarja manj odpadkov.

To ne pomeni, da morate na pokopališče priti praznih rok.

Vse več ljudi se odloča za:

- eno samo skupno svečo namesto več posameznih,

- trajne solarne lučke,

- zasaditev sezonskega cvetja,

- cvetlične aranžmaje iz naravnih materialov,

- donacijo v dobrodelne namene v spomin na pokojnika.

Prav cvetje in zasaditve imajo še eno prednost. Grob uredijo za daljši čas in ne ustvarjajo dodatnih plastičnih odpadkov.

Mnogi, ki so zmanjšali število sveč, pravijo podobno stvar: pokojnih se ne spominjamo zaradi števila plamenov. Spomin ostaja zaradi obiskov, pogovorov, fotografij in časa, ki ga namenimo ljudem, ki so zaznamovali naše življenje.

Zato se vse pogosteje pojavlja misel, da morda največ spoštovanja ne pokažemo s številom prižganih sveč, ampak s premišljeno izbiro, ki manj obremenjuje okolje in hkrati ohranja bistvo tradicije.

Viri: EPA, National Geographic, Cekin.si