Barva fasade, ki se prilagaja vremenu, bi lahko bila rešitev za naše podnebje

Oblikovalec Joe Doucet je skupaj z ekipo strokovnjakov pred časom v ta namen začel s tiskanjem majhnih 3-D modelov hiš s primerljivo stopnjo izolacije in jih pobarval v različne barve. V enem letu je ugotovil, da je bila pozimi notranja temperatura črnega modela v povprečju za približno 4 stopinje Celzija višja od belega. Poleti je bil beli model hiše za 6 stopinj Fahrenheita hladnejši.

Ob tem je Doucet za CNN izjavil, s katerimi vprašanji se je pravzaprav ukvarjal: "Naj jo pobarvam črno ali belo? Odgovor je bil - pozimi naj bo črna, poleti pa bela ... Toda hiše ni mogoče barvati dvakrat na leto. Začel sem razmišljati. Zagotovo obstajajo še drugi načini za to?"

Da bi rešil problem, je tako Doucet izumil barvo, ki se spreminja glede na temperaturo. Pri tem je navdih iskal tudi v svojem otroškem zanimanju za prstane razpoloženja, ki vsebujejo umetne 'kamne', ki spreminjajo videz glede na temperaturo prsta uporabnika, ki ga nosi.

"Spomnim se fascinacije nad prstanom razpoloženja, ki sem ga prejel kot otrok, in ko sem se resnično poskušal poglobiti vanj in razumeti, kaj je to," je pojasnil.

"Že kot sedemletnik sem vedel, da to nima nobene zveze z mojim razpoloženjem, da je v igri neka vrsta kemije. Kemija, ki ustvarja to spremembo, je zelo, zelo podobna tisti, ki sem jo uporabil pri ideji za spreminjajočo fasado hiše."

Pri prilagajanju barve temperaturi zraka gre pravzaprav za termokromni odziv. Ta izraz se v znanosti nanaša na to, kako se verige tekočih kristalov odzivajo na atmosfersko temperaturo. V prstanu razpoloženja so ti tekoči kristali vpeti v kamen, kar je tudi razlog za spremembe.

Doucet je po podobnem principu razvil nekakšen termokromni pigment, ki vsebuje te kristale. Eksperiment je začel s pločevinko navadne barve za hišo in različnimi dodatki. Rezultat je bila snov, ki spreminja barvo z absorpcijo ultravijolične svetlobe.

Kljub velikemu uspehu že v svojih začetnih poskusih, so kmalu ugotovili, da se barve na sončni svetlobi počasi razgrajujejo. Toda po približno enem letu poskusov in napak so težavo uspeli rešiti s pomočjo zaščitnega dodatka. Barva, ki se odziva na podnebje, je tako na temperaturi 24 stopinj Celzija na pogled temno siva, lahko bi rekli skoraj črna, z naraščanjem temperature pa se postopoma svetli.

Bela in črna pa nista edina odtenka, ki ju je mogoče uporabiti. Hiše bi lahko v toplejših mesecih postale celo svetlo modre, pozimi pa temnejše modra, kar je le eden izmed primerov.

Doucet priznava, da njegov izum ne bo posebej uporaben za ljudi v stalno vročem ali hladnem podnebju. Vendar pa verjame, da bi njegova barva lahko bila zelo pomemben izum za tiste, ki živijo v zmernih pasovih sveta – vključno z Evropo, kjer so povprečne temperature v najtoplejših mesecih običajno višje od 25 stopinj Celzija, v najhladnejših pa padejo krepko pod ničlo.

Doucet svoj izum vidi kot neposreden odziv na to spreminjajoče se podnebje in ne kot inovativno novo tehnologijo. "To bi lahko izumili že pred 70 leti, a za to preprosto ni bilo potrebe ..." je pojasnil. "... podnebne spremembe takrat niso bile problem."

Novi izum bi lahko vplival tudi na zmanjšanje onesnaževanja podnebja, ki nastane zaradi pretirane uporabe klimatskih naprav, kar ima za posledico tudi naraščajoče stroške energije.

Doucet je prepričan, da ima njegova stvaritev potencialno ogromen trg. Barva bi se lahko uporabljala ne le za domove, temveč tudi za večje stavbe, kot so šole, tovarne in mnoge druge strukture, ki zahtevajo nadzorovano notranje okolje.

Povzeto po: cnn.com