Razlika kar 4 stopinje: zato mesta nujno potrebujejo več zelenja

Še nedolgo nazaj so bili veliki betonski tlakovci, popolnoma utrjena dvorišča in široke asfaltirane poti simbol urejenega vrta. Danes pa se vse več krajinskih arhitektov in vrtnarskih strokovnjakov vrača k drugačnemu pristopu: manj neprepustnih površin, več zelenja in več prostora za naravne procese.

Na Dominvrt.si smo že pisali o trendu, ki postopoma izpodriva klasične betonske poti. Namesto neprekinjenih površin se vse pogosteje uporabljajo posamezne pohodne plošče, prod, zastirka in rastline med potkami, ki vrtu dajejo bolj naraven videz ter omogočajo boljše vpijanje deževnice.

A to ni zgolj estetski trend.

Da imajo zelene površine pomemben vpliv na temperature, potrjujejo tudi nedavne meritve v Ljubljani.

Po poročanju 24ur.com so strokovnjaki ugotovili, da so lahko tlakovane mestne površine tudi do štiri stopinje Celzija toplejše od parkov in zelenih območij. Razlika je še posebej opazna v času vročinskih valov, ko beton in asfalt čez dan akumulirata toploto ter jo oddajata še dolgo v noč. 

Podobne ugotovitve navaja tudi ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA), ki opozarja, da mesta zaradi velike koncentracije asfalta, betona in drugih neprepustnih materialov ustvarjajo tako imenovani pojav urbanega toplotnega otoka. Drevesa, grmovnice in druge zelene površine pa lahko temperature občutno znižajo s senčenjem in izhlapevanjem vode. 

Na območju UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta je bila letos vzpostavljena prva lokacija v Ljubljani, kjer lahko prebivalci temperature spremljajo v realnem času.

Projekt izvaja studio Prostorož v okviru evropskega projekta CLISHE. Meritve potekajo na osmih lokacijah, med drugim pred Urgenco, Porodnišnico, glavno stavbo UKC in Onkološkim inštitutom, vključene pa so tudi zelene površine, kot so osrednji park ob Zaloški cesti, Šlajmerjev park in območje pred Ginekološko kliniko.

Prav prve poletne meritve so pokazale, da so bile temperature na zelenih površinah tudi do štiri stopinje nižje kot na okoliških tlakovanih območjih.

Takšni podatki postajajo vse pomembnejši, saj nam omogočajo boljše razumevanje vpliva urbanističnih odločitev na vsakdanje življenje ljudi.

V mestu torej potrebujemo čim več zelenih površin. Kakšno vlogo pa imajo dvorišča in vrtički okoli hiš? Čeprav posamezen vrt ne more spremeniti temperature celotnega mesta, lahko močno vpliva na mikroklimo okoli hiše.

Britansko Kraljevo vrtnarsko združenje (RHS) opozarja, da neprepustne površine povečujejo odtekanje deževnice, zmanjšujejo naravno hlajenje okolice in prispevajo k segrevanju naselij. Namesto velikih betonskih površin priporočajo uporabo prepustnih materialov in ohranjanje čim več zasaditev. 

Tudi nove raziskave kažejo, da lahko parki, drevesa, zelene strehe in druge zelene površine lokalno znižajo temperature za več stopinj ter izboljšajo bivalne razmere med vročinskimi valovi.

V času vse pogostejših vročinskih valov se zdi, da prihodnost vrtnega oblikovanja ne bo v še več betona, temveč v pametnem povezovanju zelenja, prepustnih površin in naravnih materialov.

Namesto velikih tlakovanih površin lahko izberemo poti iz posameznih kamnitih plošč, prodnate prehode, zastirko, bujne rastline ali manjše zelene otočke med potmi. Takšna ureditev ni le prijetnejša za oko, temveč pomaga zmanjševati pregrevanje okolice, zadrževati padavinsko vodo in ustvarjati prijetnejši prostor za življenje.

Morda so bile nekoč popolnoma betonirane površine simbol urejenosti. Danes pa postaja jasno, da so drevesa, senca in zelenje veliko dragocenejši luksuz.