Razbarvana grahovka z latinskim imenom 'Lycogala epidendrum' pravzaprav ni prava gliva, ampak spada med nižje razvite glive, tako imenovane sluzavke. Zaradi njenega rastišča, načina rasti in značilne oblike, pa jo pogosto zamenjamo za glivo.
V resnici ne gre za glivo
Kljub temu da razbarvano grahovko uvrščamo med nižje glive, sluzaste plesni spadajo v drugo kraljestvo kot glive in so bolj sorodne enoceličnim organizmom. Imajo dve fazi življenjskega cikla. Prva, 'plazmodijeva', faza je redko opazna. V tej fazi je kot ogromna enocelična ameba, ki se v dolgih tankih pramenih plazi po odmrlem rastlinskem materialu ter požira in prebavlja bakterije, kvasovke in glive. Ko je pripravljena na razmnoževanje, vstopi v glivi podobno fazo, v kateri spore odplavajo in se drugje spremenijo v nove plazmodije.
Kako prepoznamo razbarvano grahovko?
Razbarvana grahovka poleti in jeseni tvori majhne, nekajcentimetrske rožnate do rjave blazinice ali mehurčke. Kadar se zunanja stena nezrele glive poškoduje, lahko na površini opazimo rožnato pasto, ki prihaja iz njene notranjosti.
Z zrelostjo se tekočina spremeni v prah drobnih sivih spor, prav tako pa se iz rožnate v rjavo-sivo barvo spremeni tudi njena barva.
Najpogosteje jo najdemo na odmrlem lesu
Razbarvana grahovka raste v skupinah na odmrlem lesu, zlasti na hlodih in deblih. Spada v skupino, imenovano sluzavke – to so glivam podobni organizmi, ki so nekoč spadali med živali, nato so bili uvrščeni med rastline, danes pa zaradi svojega DNK-ja sodijo med nižje glive.
V naših gozdovih jih najpogosteje najdemo od junija do novembra, ko tvorijo večje skupine.
Nestrupena, a vseeno neužitna
Čeprav v resnici razbarvana grahovka ni strupena, po drugi strani niti ni užitna, zato jo je, če jo zagledamo v gozdu, bolje občudovati samo od daleč.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV