Najpogostejše gojene talne vrste naseljujejo polpuščavske predele srednje in južne Amerike, najpogostejše drevesne vrste (avicularia sp.) pa naseljujejo drevesa tropskega pragozda srednje in južne Amerike. Vsi ptičji pajki so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.
Vse v ujetništvu najpogostejše vrste žive v tropskih vlažnih pragozdovih in savanah Afrike ter Azije, kjer se skrivajo med listjem ter podrtimi debli dreves. Vsi škorpijoni so nočne živali, nekatere pragozdne vrste so aktivne tudi podnevi in v mraku.
Naravni življenjski prostor rozel in penantov so gozdovi, parki in predmestja Avstralije ter bližnjih otokov. Ploskorepe papige rozele in penanti so izredno barvite ptice in jih glede na vrsto lahko najdemo skoraj v vseh barvah.
Naravni življenjski prostor velikega aleksandra so gozdovi in pragozdovi jugovzhodne Azije. Aleksandri so izredno barvite ptice, osnovna barva je zelena, značilen za njih je barvni obroč okoli vratu, ki se pojavi pri starosti 1-1,5 leta.
Naseljuje puščavske ter polpuščavske predele Afganistana, Iraka, Indije in Pakistana. Je nočna žival. Je nočni kuščar, ki se prebudi ob mraku in je aktiven vse do jutra. Spada med srednje velike gekone in zraste do 30 cm.
Kraljevi piton je talna vrsta, naseljuje savane in suhe gozdove centralne Afrike, kjer se najraje zadržuje v podrtih deblih dreves. Kraljevi piton je ena najmanjših vrst pravih pitonov, saj odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m.
Domovina degujev je nižinsko polpuščavsko območje centralnega Čila, kjer je podnebje izrazito mediteransko. Tam živijo v pokrajini gosto poraščeni z raznim nizkim grmičevjem ter redkimi drevesi, prenočujejo v rovih ter skalnih razpokah.
Obe vrsti živita v puščavah in polpuščavah centralne Avstralije. Obe vrsti sta dnevni živali. Manjša pritlikava agama zraste do 35 cm, navadna bradata agama do 60 cm. Obe sta izrazito toploljubni, manjša pritlikava agama potrebuje še nekoliko višje temperature od navadne bradate agame.
Ameriški gož naseljuje gozdna sušna področja severne Amerike in bližino polj ter travnata področja od New Jerseyja na severovzhodu do severne Mehike na jugu. Ameriški gož je ena najbolj priljubljenih vrst podganaric. Odrasel meri v dolžino maksimalno 1,7 m, povprečna velikost se giblje okoli 1,3 m. Je izredno mirna vrsta in se hitro navadi na človeka.
V naravi žive v gozdnatih savanah Tanzanije, kjer so močno ogroženi in zaščiteni s konvencijo CITES. Gojeni agapornisi niso zaščiteni. Obarvanost agapornisa v naravi je zelena, s črno glavico in belo obrobo okoli oči, rumenim ovratnikom ter rdečim kljunčkom. Gojeni agapornisi se pojavljajo v skoraj vseh barvnih odtenkih.
Burunduk naseljuje iglaste in mešane gozdove severne Azije, od koder ga je človek naselil še po nekaterih predelih severne Evrope. Čeprav je izredno dober plezalec, se najraje zadržuje na gozdnih tleh, kjer brska za hrano. V zemlji si koplje plitke rove, v katerih spi in shranjuje hrano.
Naravni življenjski prostor nimf so stepe, suhi gozdovi ter polpuščave Avstralije. Obarvanost nimfe v naravi je siva z oranžnimi lički, samčki dobijo pri starosti nekaj mesecev rumeno glavico in izraziteje oranžna lička.
