Bršljan je veliko bolj raznolik, kot se zdi

Bršljan pogosto opazimo kot gosto zeleno prevleko na zidovih, ograjah ali tleh pod drevesi. Zaradi tega ga marsikdo dojema predvsem kot rastlino za prekrivanje praznih površin.

Toda pogled na različne vrste in sorte pokaže precej drugačno sliko. Royal Horticultural Society navaja, da se bršljani razlikujejo po velikosti in obliki listov. Ti so lahko veliki od velikosti nohta do skoraj celotne dlani, med številnimi sortami pa najdemo tudi takšne z belimi, kremnimi ali drugače pisanimi vzorci.

Zaradi te raznolikosti je uporaba bršljana veliko širša, kot bi sklepali ob pogledu na običajno zeleno plezalko.

Ena največjih prednosti bršljana je njegova zimzelenost. Ko številne druge rastline jeseni izgubijo liste, bršljan ostane zelen tudi v hladnejšem delu leta.

Lahko ga uporabimo kot plezalko, pokrovno rastlino ali rastlino za posode. Zaradi odpornosti proti senci je posebej uporaben tam, kjer je izbira primernih rastlin nekoliko manjša.

V senci lahko uspevajo predvsem zelene sorte, medtem ko pisane oblike za ohranjanje značilnih barv potrebujejo nekoliko več svetlobe.

Če vam klasični temnozeleni bršljan ni posebej všeč, je izbira precej večja. Med sortami najdemo številne z belimi, kremnimi ali rumenimi robovi oziroma lisami.

Hedera helix 'Glacier' ima na primer zelene liste s srebrnkastim vzorcem in svetlim robom, sorta 'Goldchild' pa značilne zlate dele listov. Hedera colchica 'Sulphur Heart' ima velike liste z izrazitim rumenim oziroma rumenozelenim vzorcem.

Zanimiva je tudi Hedera colchica 'Dentata Variegata', ki ima velike liste s svetlimi robovi in je primerna tako za prekrivanje zidov kot za pokrivanje tal.

Bršljan ni namenjen samo velikim vrtovom. Nekatere kompaktnejše sorte se dobro obnesejo tudi v posodah, zato jih lahko uporabimo na terasi, balkonu ali pri vhodu v hišo.

Manjše sorte so primerne za življenje v loncih. Njihovi poganjki lahko visijo čez rob posode ali jih usmerimo po opori.

Pri gojenju v posodi je pomembno, da ima voda možnost odtekanja. Bršljan sicer prenaša različne razmere, vendar mu razmočena zemlja oziroma zastajanje vode ne ustreza.

Bršljan velja za eno uporabnejših rastlin za senčne dele vrta. Zelene sorte dobro prenašajo tudi globoko senco, medtem ko pisane oblike potrebujejo več svetlobe.

Zato lahko z njim ozelenimo tudi kotičke, kjer številne cvetoče rastline ne uspevajo najbolje. Večje sorte so primerne za pokrivanje tal, zidov in ograj, manjše pa lahko posadimo v posode.

Zanimivo je, da niso vsi bršljani namenjeni vzpenjanju. Hedera helix 'Arborescens' je na primer neplezajoča oblika, ki raste bolj grmičasto ter razvije cvetove in plodove.

Prav tako se videz bršljana lahko spreminja z njegovo starostjo. Pri številnih bršljanih se rast v odrasli fazi spremeni, rastlina razvije bolj grmičaste poganjke ter začne cveteti in tvoriti plodove.

To pomeni, da ista rastlina skozi čas ni nujno videti povsem enako kot takrat, ko je bila mlada.

Pri bršljanu je zato pomembno, da sorto izberemo glede na prostor, ki ga imamo na voljo. Bujna plezalka je lahko odlična za večjo steno ali ograjo, vendar ni najbolj smiselna izbira za majhen balkon.

Manjše in bolj zadržane sorte so primerne za posode, pokrivanje tal, obrobe in tudi oblikovanje okrasnih rastlinskih skulptur.

Za večje površine pa so na voljo zelo bujne sorte. Hedera hibernica 'Variegata' lahko na primer doseže več metrov višine, zato zahteva precej več prostora kot kompaktne sorte za posode.

Preden izberemo bršljan, je dobro preveriti predvsem njegovo končno velikost, način rasti in potrebe po svetlobi. Če želimo rastlino za balkon, bo primernejša manjša in počasneje rastoča sorta. Za večjo steno pa lahko izberemo bujnejši bršljan.

Pomembno je tudi, ali želimo povsem zelene liste ali pisano sorto. Pri slednjih je treba računati, da potrebujejo več svetlobe, če želimo ohraniti izrazite vzorce na listih.

Bršljan zato že zdavnaj ni več samo rastlina, ki prerašča zidove in zapolnjuje prazne dele vrta. Z izbiro prave sorte lahko postane zanimiv del zasaditve, pa naj raste ob ograji, kot pokrovna rastlina pod drevesi, v loncu na balkonu ali kot zimzelen okras ob hiši.

Viri: Royal Horticultural Society, Missouri Botanical Garden, Fine Gardening