Deževnica na vrtu: pametni nasveti za zbiranje in uporabo vode

Najpreprostejši sistem sestavljajo streha, žleb, odtočna cev in zbiralnik deževnice. Ko dež pade na streho, po žlebu steče v odtočno cev, od tam pa v sod oziroma drugo posodo.

Pri Royal Horticultural Society svetujejo, da je za zbiranje primerna predvsem razmeroma čista streha z dovolj naklona. Na odtočno cev je smiselno namestiti filter, ki zadrži listje in večje delce, zbiralnik pa naj ima pokrov.

Pomembna je tudi podlaga. Poln zbiralnik je zelo težak, zato mora stati na stabilni in ravni površini. Če ga dvignemo na stojalo, bomo lahko pod pipo brez težav postavili zalivalko.

Če en sod ni dovolj, lahko več zbiralnikov povežemo med seboj. Pri večjem vrtu je smiselna tudi podzemna cisterna, vendar je to že zahtevnejša in dražja rešitev.

Tu se skriva podrobnost, na katero marsikdo pri postavitvi zbiralnika sploh ne pomisli. Ni namreč vsaka streha enako primerna za zbiranje vode.

Nemška zvezna agencija za okolje (Umweltbundesamt) opozarja, da lahko s streh iz bakra in cinka v odtekajočo vodo pridejo kovinske spojine. Pri nekaterih bitumenskih strešnih materialih se lahko izpirajo tudi snovi, ki niso primerne za okolje. Zato je treba pri takšnih površinah preveriti, ali je zbrana voda primerna za načrtovano uporabo.

Če imate običajno streho in zbirate vodo predvsem za vrt, je sistem precej preprost. Pri posebnih kritinah pa je bolje preveriti sestavo materialov, preden vodo začnete uporabljati.

Za manjši vrt je lahko dovolj že sod za deževnico, večja površina pa hitro pokaže prednost večje prostornine.

Pri izbiri preverite:

- ali ima zbiralnik pokrov,

- ali je izdelan iz materiala, primernega za shranjevanje vode,

- ali ima filter oziroma možnost njegove namestitve,

- ali je mogoče priključiti cev,

- ali ima urejen preliv,

- ali ga je mogoče očistiti.

Pokrov ni samo estetski dodatek. RHS opozarja, da pomaga preprečevati razvoj alg in vdor različnih nečistoč, poleg tega pa zmanjša možnost, da bi v vodi končali organizmi, ki lahko škodujejo rastlinam.

Pri večjem vrtu je bolj praktično imeti več povezanih zbiralnikov kot pa enega, ki se hitro napolni. Tako lahko izkoristite večino vode, ki jo streha prestreže.

Najbolj smiselna uporaba je zalivanje vrta. Deževnica je mehka in vsebuje malo raztopljenih mineralov, zato je za številne rastline zelo primerna.

Nemški Umweltbundesamt kot eno najbolj preprostih in smiselnih uporab navaja zalivanje vrta, dreves, sadnega drevja in zelenjave. Primerna je tudi za nekatere okrasne vodne elemente.

Na vrtu jo lahko uporabimo za:

- zalivanje zelenjave,

- zalivanje sadnega drevja,

- zalivanje grmovnic in okrasnih rastlin,

- zalivanje lončnic,

- zalivanje trate,

- pranje vrtnega orodja,

- čiščenje zunanjih površin,

- pranje avtomobila.

Tudi irska javna radiotelevizija RTÉ je pri obravnavi zbiranja deževnice izpostavila predvsem zalivanje vrtov, pranje in splakovanje stranišč kot primere uporabe vode, ki ni namenjena pitju.

Za vrt ima deževnica pomembno prednost pred tršo vodovodno vodo. RHS jo označuje kot najboljšo izbiro za zalivanje vrta, saj je naravno mehka in vsebuje malo mineralov. To je posebej koristno pri rastlinah, ki imajo rade bolj kislo okolje, na primer rododendronih in kamelijah.

V praksi je največja prednost zbiranja deževnice prav v tem, da vodo shranimo takrat, ko je je veliko, in jo uporabimo pozneje, ko je zunaj suho.

To je še posebej uporabno pri novih zasaditvah. Mlada drevesa, grmi in trajnice potrebujejo več zalivanja, dokler ne razvijejo dovolj močnega koreninskega sistema. RHS zato svetuje premišljeno shranjevanje deževnice prav za obdobja, ko je vode na voljo manj.

Zbiralnik ni sistem, ki ga postavimo in nanj za vedno pozabimo. Če želimo kakovostno vodo, moramo skrbeti tudi za njegovo vzdrževanje.

Žlebove je dobro redno očistiti, saj se sicer v zbiralniku hitro naberejo listje, prah in drugi organski ostanki. Royal Horticultural Society priporoča tudi čiščenje zbiralnika vsaj enkrat na leto. Če voda začne neprijetno zaudarjati, svetujejo, da ga izpraznimo in očistimo, namesto da bi težavo reševali z dodajanjem kemikalij.

Prav tako ni dobro, da voda več mesecev neuporabljena stoji. Bolj ko jo redno porabljamo, več prostora ostane za naslednje padavine.

Tudi zelenjavni vrt lahko zalivamo z deževnico, vendar moramo biti nekoliko bolj previdni pri načinu zbiranja in shranjevanja.

Pri mladih sadikah je potrebna večja previdnost. RHS opozarja, da lahko shranjena voda vsebuje povzročitelje rastlinskih bolezni, zato priporočajo posebno pozornost pri sadikah in mladih rastlinah. Čisti žlebovi in zbiralniki zmanjšujejo to tveganje.

Če zbirate vodo s čiste strehe, uporabljate pokrit zbiralnik in ga redno vzdržujete, je takšen sistem za običajno zalivanje vrta zelo uporaben.

Lahko, vendar je tukaj potrebna precej večja previdnost.

Za pitje in pripravo hrane deževnice iz običajnega vrtnega zbiralnika ne uporabljamo. Če jo želimo uporabiti za splakovanje stranišča, pranje perila ali druge notranje namene, mora biti sistem ustrezno načrtovan, voda pa mora biti primerne kakovosti.

Umweltbundesamt posebej poudarja, da so pri uporabi deževnice v gospodinjstvu pomembne higienske zahteve ter strokovna namestitev in redno vzdrževanje sistema.

Za običajen domači vrt zato ni potrebe po zapletenem sistemu. Sod ob žlebu bo za marsikoga naredil več kot dovolj.

Zbiralnik se lahko po močnem nalivu zelo hitro napolni. Zato mora imeti preliv, ki vodo varno odvaja stran od hiše.

Še boljša možnost je, da del vode usmerimo v tla. Umweltbundesamt priporoča, naj deževnica, kadar je to mogoče, ponikne čim bližje mestu, kjer pade, saj tako ostane v okolju in ne obremenjuje po nepotrebnem kanalizacijskega sistema.

Pri večjem vrtu lahko uredimo tudi območje, kjer se voda začasno zadržuje in postopoma ponika. Tako ne dobimo samo zaloge vode za sušne dni, ampak hkrati zmanjšamo odtok ob močnem dežju.

Viri: Umweltbundesamt, Royal Horticultural Society, RTÉ