Na ministrstvu za okolje in prostor so v preteklosti povedali, da za rastlinjake, ki so začasni objekti, ni potrebno pridobivati nikakršnega dovoljenja in zanje ne obstajajo omejitve. So pa izjeme, ki jih določajo občinski prostorski akti. Enako velja za rastlinjake do 50 kvadratnih metrov.

Kakšna dovoljenja potrebujemo? 

Za rastlinjake od 50 do 150 kvadratnih metrov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt ali tako imenovano malo gradbeno dovoljenje. Vlogo za takšno dovoljenje lahko investitorji izpolnijo sami. Na obrazec preprosto opišejo lego objekta na kopiji zemljiškega katastra, tloris in prerez objekta, zraven pa priložijo soglasja, ki so potrebna v primeru, da se gradi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture in varovanih območji. Projektne dokumentacije ni potrebno izdelati, potrebujete pa še dokazilo o pravici gradnje. 

Za večje rastlinjake, ki so stalni, štejejo manj zahtevni objekti, za katere je potrebno pridobiti klasično gradbeno dovoljenje. Med drugim zahtevajo dokumentacijo, ki jo izdela projektant, pridobitev mnenj po starem zakonu soglasij in plačilo komunalnega prispevka.

Velja poudariti še, da rastlinjak, ki je kupljen na trgu kot izdelek s certifikatom, ne glede na površino, šteje za nezahteven objekt in se ga lahko postavi z malim gradbenim dovoljenjem. Pri tem je pogoj, da se ne izvaja kakšnih drugih gradbenih del. 

Na drugi strani pa so v Sindikatu kmetov Slovenije v preteklosti opozorili, da postavitev rastlinjakov, večjih od 150 kvadratnih metrov, zaradi stroškov s projektno dokumentacijo in komunalnega prispevka, zahteva visoke stroške. Navedli so primer kmeta, ki je želel postaviti rastlinjak v velikosti 650 kvadratnih metrov, projektna dokumentacija pa ga je stala 3000 evrov. S soglasji, ki bi jih moral pridobiti, bi plačal tudi 7500 evrov komunalnega prispevka. V takšnem primeru se vložek ne izplača.