Nobenega dvoma ni, da vrt za rast in uspevanje potrebuje vodo, a močno deževje, ki smo mu priča zadnje čase, ima lahko ravno obraten učinek. Neurje, ki povzroča poplave in ga obenem spremlja še veter, je lahko škodljivo in uniči trdo delo, ki smo ga spomladi in poleti vložili v vrt. Upoštevajte te nasvete, da zaščitite svoj vrt pred in po močnem ali dolgotrajnem deževju.
Vpliv deževnega vremena na rastline
Kot že omenjeno, prekomerno deževje na rastlinah spodbuja razvoj bolezni, ki se pogosto kažejo v zaostajanju v rasti, pegavosti, gnitju listov, korenin ali plodov, venenju in v hujših primerih propadu celotne rastline. Izjemno mokro vreme prav tako delo oteži opraševalcem, kar vpliva na cvetenje in posledično na razvoj plodov.
Ko se na rastlini pokažejo prvi simptomi, ukrepajte takoj, sicer bo morda prepozno, da jih rešite. S spremljanjem in zgodnjim prepoznavanjem pa boste morda lahko preprečili katastrofo v vrtu zaradi prekomernega dežja na rastlinah.
Glivična okužba, imenovana antraknoza, največkrat prizadene drevesa
Glive antraknoze se najpogosteje razširijo na listavcih in zimzelenih drevesih v preveč vlažnih obdobjih. Okužba se sprva pojavi na nižjih delih rastlin ter se postopoma širi po drevesu. Antraknoza, imenovana tudi listni ožig, se pojavi kot temne lezije na listih, steblih, cvetovih in sadju s prezgodnjim odpadanjem listov. Za boj proti tej glivi redno odstranjujte odmrle dele, tudi med rastno dobo. Fungicidna pršila so koristna, še posebno če gre za manjša drevesa, a so v času, ko se deževje kar ne konča, lahko neučinkovita.
Pepelasta plesen
Pepelasta plesen je še ena pogosta bolezen, ki jo povzroča prekomerna vlaga. Videti je kot bela praškasta rast na površini listov, ki okuži tako staro kot novo listje. Zaradi pepelaste plesni listje običajno prezgodaj odpade. Veter prenaša spore te pepelaste plesni, ki lahko kalijo tudi v odsotnosti vlage, a toplota in sončna svetloba jo bosta najverjetneje uničili. Za hitrejše okrevanje rastline po močnem deževju je priporočljiva uporaba neemovega olja, žvepla, sode bikarbone ali drugega fungicida.
Krompirjeva plesen
Krompir je izmed vseh vrtnin najbolj dovzeten za razvoj bolezni zaradi pretirane vlage. Najpogosteje se razvije krompirjeva plesen, ki jo povzroča patogen Phytophthora infestans. Čeprav je krompir njen primarni gostitelj, pa lahko okuži tudi druge rastline iz rodu razhudnikov, vključno s paradižniki, petunijami in nekaterimi drugimi. Te okužene vrste so lahko tudi vir ponavljajoče se okužbe na krompirju.
Ne le rastline, ob močnem deževju je prizadeta tudi zemlja
Da zaščitite zemljo pred odnašanjem, okoli dna rastlin položite zastirko. Najbolje se obnese organska zastirka, ki jo v debelini vsaj 3 cm razporedite okoli vseh svojih posevkov. To upočasni padavine in pomaga preprečiti poškodbe tal in korenin med močnimi nevihtami. Poleg tega zastirka pomaga pri nadzoru plevelov. Po drugi strani pa tudi zadržuje vlago v tleh, zato jo je po končanem nalivu priporočljivo čim prej odstraniti, da se lahko zemlja čim prej posuši. Kot zastirko lahko uporabite slamo, lesne sekance ali podoben material.
Kako lahko vrt v deževnem vremenu zaščitimo?
Kot pri večini stvari je tudi tu preventiva boljša kot kasnejši poskusi reševanja težav, kar pomeni, da je preprečevanje ključno za obvladovanje bolezni v deževnih obdobjih. Odstranite in zažgite morebitne obolele liste ali plodove ne samo z drevesa ali rastline, ampak tudi z okoliških tal. Drugič, izberite sorte, ki so odporne na bolezni. Sadite samo tiste sorte, ki uspevajo v mokrih okoljih, in se izogibajte tistim, ki izvirajo iz sušnejših regij. Bolezen se zlahka širi z rastline na rastlino, ko so listi mokri, zato se izogibajte obrezovanju ali obiranju, dokler se listje ne posuši. Rastline obrežite in jim ponudite oporo, da izboljšate prezračevanje in skrajšate čas sušenja po močnem dežju ali rosnih jutrih. Izboljšajte drenažo tal, tako da poskrbite za dobro odcedno zemljo. Odstranite vse okužene dele rastline takoj, ko jih opazite.
Na golih območjih lahko posadite 'pokrovne rastline'. Pokrivni posevki delujejo podobno kot zastirka in preprečujejo, da bi dežne kaplje s polno močjo udarjale po tleh in ustvarile zbito, trdo zemljo. Posadite te pridelke na golih območjih okoli svojih pridelkov, kot tudi na vseh pobočjih, čez katera pogosto teče deževnica. Eden najbolj priljubljenih pokrovnih posevkov je sirek, toda katera koli vrsta travnate rastline bo zadostovala. Pokrivni posevki pomagajo tudi pri preprečevanju erozije tal, zato so zelo koristni za vrt ali njivo.
