Krizantem nikar ne zavrzite po prvem novembru: s tem trikom bodo cvetele več let

Preden krizantemo po cvetenju zavržemo, je vredno preveriti, katero sorto imamo. Nekatere so namreč primerne za večletno gojenje na vrtu, druge pa so občutljivejše na mraz in v naših razmerah težje prezimijo.

Britanska vrtnarska organizacija Royal Horticultural Society pojasnjuje, da so odpornejše vrtne krizanteme trajnice, ki pozimi preidejo v obdobje mirovanja, spomladi pa ponovno odženejo. Kljub temu jih je priporočljivo zaščititi pred močnim mrazom, zlasti če rastejo na izpostavljenem mestu ali v slabo odcednih tleh.

Pri nakupu zato izberite sorte, ki so izrecno označene kot primerne za prezimovanje na prostem. Krizanteme v majhnih lončkih, ki jih jeseni prodajajo za okrasitev balkonov, vhodov in grobov, niso nujno enako odporne. Tudi če so ob nakupu polne cvetov, to še ne pomeni, da bodo brez težav preživele zimo.

Krizanteme najbolje uspevajo na sončni, zavetni legi, kjer imajo dovolj prostora za rast. Za obilno cvetenje potrebujejo tudi rodovitna tla, ki zadržijo nekaj vlage, vendar omogočajo dobro odtekanje odvečne vode.

Če jih sadimo na vrt, izberimo mesto, kjer se po dežju ne nabirajo luže. Premokra zemlja je lahko pozimi še posebej problematična, saj povečuje nevarnost gnitja korenin. V težkih glinenih tleh je zato smiselno izboljšati odcednost ali pripraviti nekoliko dvignjeno gredo.

Krizanteme lahko uspešno gojimo tudi v loncih. Posoda mora imeti odtočne odprtine, na dnu pa ne sme zastajati voda. Ker se zemlja v loncu hitreje ohladi kot vrtna tla, je treba rastline v posodah pred zimo zaščititi bolj skrbno.

Med rastjo krizanteme potrebujejo redno zalivanje, vendar ne marajo razmočenih tal. Najbolje je, da pred zalivanjem preverimo vlažnost zemlje in vodo dodamo, ko se površinska plast začne sušiti. V vročih dneh bodo rastline v loncih potrebovale več vode kot tiste, posajene na vrtu.

Med cvetenjem lahko lončnice občasno pognojimo z gnojilom za cvetoče rastline, pri čemer upoštevamo navodila proizvajalca. Na vrtu običajno zadostuje rodovitna zemlja, obogatena z zrelim kompostom.

Pomembno je tudi, da rastlin ne gnojimo pretirano pozno v sezoni. Ko se rast upočasni in se približuje zima, krizanteme ne potrebujejo več spodbujanja k bujni rasti. Takrat je bolje, da se postopoma pripravijo na obdobje mirovanja.

Ko cvetovi ovenijo, rastlina še ni nujno končala svojega življenjskega cikla. Pri odpornih vrtnih krizantemah lahko po koncu cvetenja odstranimo odcvetele dele in rastline pripravimo na prezimovanje.

Ameriški botanični vrt Missouri Botanical Garden opozarja, da oznaka o odpornosti proti mrazu sama po sebi še ne zagotavlja uspešnega prezimovanja. Pomembni so tudi sorta, podnebje, odcednost tal in potek zime. Zato je smiselno rastline po cvetenju pregledati ter odstraniti obolele ali poškodovane dele.

Stebla lahko pustimo nekoliko daljša in jih odrežemo šele spomladi, ko mine nevarnost najhujšega mraza. Suhi nadzemni deli namreč pomagajo zaščititi spodnji del rastline pred vremenskimi vplivi. Če jih jeseni vseeno porežemo, naj bo zaščita koreninskega območja še posebej skrbna.

Obolelih rastlinskih ostankov ne puščamo na gredi, saj se lahko bolezni širijo tudi v naslednjo sezono.

Za uspešno prezimovanje je najpomembnejša zaščita korenin. Ko se tla ohladijo, okoli rastline razporedimo plast suhega listja, slame ali druge zračne zastirke. Ta pomaga blažiti temperaturna nihanja in ščiti koreninski vrat pred mrazom.

Posebno pozornost namenimo krizantemam v loncih. Posode prestavimo na zavetno mesto, kjer niso izpostavljene močnemu vetru in dolgotrajnemu dežju. Po potrebi jih ovijemo z izolacijskim materialom, pri tem pa poskrbimo, da odtočne odprtine ostanejo proste.

Če je sorta občutljiva na mraz, jo je varneje prezimiti v hladnem prostoru brez zmrzali. Zemlja naj ostane rahlo vlažna, ne pa mokra. Rastline v obdobju mirovanja ne potrebujejo veliko vode, vendar se koreninska gruda ne sme povsem izsušiti.

V milejših predelih Slovenije lahko odporne vrtne krizanteme pogosto prezimijo na prostem, medtem ko je na hladnejših, vetrovnih in višje ležečih območjih potrebna večja previdnost.

Ko se spomladi pojavijo novi poganjki, odstranimo poškodovane dele in preverimo, ali rastlina enakomerno odganja. Če je grm po več letih postal pregost, ga lahko razdelimo in posamezne dele posadimo na nova mesta.

National Chrysanthemum Society v svojem vrtnarskem priročniku priporoča razmnoževanje krizantem s potaknjenci. Mlade poganjke je mogoče spomladi uporabiti za vzgojo novih rastlin, vendar morajo biti dovolj zdravi in močni. Tako lahko iz ene dobro razvite rastline postopoma vzgojimo več novih primerkov.

Za bolj košato rast lahko mladim rastlinam v začetku poletja odščipnemo vršičke. S tem spodbudimo razvejanje in povečamo število poganjkov, na katerih se bodo pozneje razvili cvetovi. S tem opravilom ne smemo odlašati predolgo, saj lahko prepozno odstranjevanje vršičkov vpliva na cvetenje.

Krizanteme so lahko veliko več kot sezonski okras za prvi november. Če izberemo odporno sorto, ji zagotovimo sončno lego, primerno zalivanje in zaščito pred zimskim mrazom, lahko na vrtu ostane več let. Jeseni nas bodo znova razveselile s pisanimi cvetovi, ki polepšajo čas, ko večina drugih vrtnih rastlin že počiva.

Viri: Royal Horticultural Society, Missouri Botanical Garden, National Chrysanthemum Society