Vrtnice pred zimo potrebujejo to opravilo: spomladi vam bodo hvaležne

Ena najpomembnejših jesenskih nalog je čiščenje okolice vrtnic. Na odpadlih listih lahko prezimujejo povzročitelji bolezni, med njimi gliva, ki povzroča črno listno pegavost. Če okuženo listje ostane pod grmi, se lahko težave prihodnjo pomlad ponovijo.

Z vrtnic odstranimo izrazito bolne in poškodovane liste ter poberemo odpadlo listje, zlasti če so se na njem že pojavile črne lise ali druge glivične spremembe. Takšnega materiala ne dodajamo na običajen domači kompost, če ta ne dosega dovolj visokih temperatur za razgradnjo povzročiteljev bolezni.

Kot poudarja ameriški vrtnarski portal Gardening Know How, je jesenska higiena vrta pomemben del priprave vrtnic na mirovanje. Pri tem ni treba odstraniti vsakega zdravega lista, ki se še drži rastline, saj vrtnice jeseni postopoma prehajajo v naravno obdobje mirovanja.

Ko vrtnice prenehajo obilno cveteti, nas pogosto zamika, da bi grme temeljito obrezali. Toda močan jesenski rez pri večini vrtnic ni priporočljiv. Sveže rane in spodbujanje nove rasti pred obdobjem mraza lahko rastlino po nepotrebnem obremenijo.

Jeseni odstranimo predvsem odmrle, bolne in polomljene poganjke. Če so posamezne veje zelo dolge in jih lahko močan veter ali sneg poškodujeta, jih po potrebi nekoliko skrajšamo. Glavno oblikovalno obrezovanje večine mnogocvetnih in velikocvetnih vrtnic opravimo pozno pozimi ali zgodaj spomladi, ko najhujši mraz mine.

Britanska Kraljeva hortikulturna družba (Royal Horticultural Society) pri splošnih navodilih za obrezovanje vrtnic kot primeren čas za večino vrst navaja pozno zimo, pogosto februar ali marec. Natančen termin je odvisen od vrste vrtnice in lokalnega podnebja.

Pri vzpenjavih vrtnicah je jeseni pomembneje poskrbeti, da so dolgi poganjki dobro privezani ob oporo. Tako jih močan veter ne bo premetaval in poškodoval.

Večina dobro ukoreninjenih, prezimno trdnih vrtnic v Sloveniji ne potrebuje zapletenega zimskega pokrivanja. Več pozornosti pa namenimo mladim rastlinam, občutljivejšim sortam in vrtnicam na izpostavljenih legah, kjer so zime ostrejše.

Ko se temperature začnejo trajneje spuščati in se približuje obdobje močnejšega mraza, lahko okoli spodnjega dela grma nasujemo plast rahle vrtne zemlje ali zrelega komposta. S tem zaščitimo koreninski vrat in mesto cepljenja, ki je pri cepljenih vrtnicah posebej pomembno.

Nemška Hessische Gartenakademie pri pripravi vrtnic na zimo priporoča zaščito občutljivejših sort z osipanjem zemlje, pri nekaterih pa tudi dodatno prekrivanje s smrečjem. Vendar zaščite ne potrebujemo pri vseh vrtnicah enako: na milejših, zavetnih legah je lahko dovolj že ustrezna zaščita tal, na hladnejših območjih pa je potrebna dodatna previdnost.

Za prekrivanje ne uporabljamo neprepustne plastične folije, pod katero se lahko nabirata vlaga in toplota. Zaščita mora omogočati kroženje zraka.

Pozno jeseni vrtnic ne spodbujamo več k intenzivni rasti. Gnojila z veliko dušika lahko spodbudijo nastajanje mladih poganjkov, ki pred prihodom mraza ne dozorijo dovolj in so zato občutljivejši za poškodbe.

Z rednim gnojenjem za cvetenje zaključimo že prej v sezoni, jeseni pa se osredotočimo na stanje tal. Okoli vrtnic lahko razporedimo zrel kompost ali primerno zastirko, ki pomaga ohranjati vlažnost in izboljšuje strukturo tal.

Zastirke ne nasujemo neposredno ob stebla, saj lahko stalna vlaga na tem mestu poveča nevarnost gnitja. Prav tako ni potrebe po dodatnem gnojenju, če so vrtnice zdrave in rastejo v kakovostnih tleh.

Čeprav se rast vrtnic jeseni upočasni, se lahko tla ob daljšem sušnem obdobju še vedno izsušijo. To je posebej pomembno pri mladih vrtnicah in rastlinah, ki so bile posajene šele letos.

Pred zalivanjem preverimo vlažnost zemlje. Če je ta suha, vrtnice temeljito zalijemo pri tleh, ne po listih. Tako voda doseže korenine, hkrati pa ne povečujemo nepotrebne vlažnosti listov, ki bi lahko spodbudila razvoj glivičnih bolezni.

Če je jesen deževna in so tla dovolj vlažna, dodatno zalivanje ni potrebno. Pri vrtnicah v loncih preverimo tudi odtekanje vode, saj lahko dolgotrajno razmočena zemlja poškoduje korenine.

Poleti odcvetele cvetove pogosto odstranjujemo, da spodbudimo novo cvetenje. Proti koncu sezone pa lahko s tem prenehamo in pustimo, da se pri vrtnicah, ki jih tvorijo, razvijejo šipki.

Ti so jeseni dekorativni, pozimi pa so lahko tudi vir hrane za ptice. Poleg tega rastline ni treba siliti v novo cvetenje, ko se naravno pripravlja na mirovanje.

To ne pomeni, da moramo na vseh vrtnicah pustiti prav vsak odcveteli cvet. Če so rastline še vedno v polnem cvetenju ali če šipkov ne tvorijo, nego prilagodimo njihovemu stanju. Pomembno je predvsem, da jeseni ne spodbujamo nove rasti z intenzivnim obrezovanjem in gnojenjem.

Vrtnice bodo zimo najbolje preživele, če jih bomo jeseni pustili, da se postopoma umirijo, obenem pa odstranili morebitne vire bolezni in zaščitili občutljive dele. Ko se spomladi začne rast znova prebujati, bomo lažje ocenili, kateri poganjki so zdravi in kje je potreben rez. Tako bodo grmi pripravljeni na novo sezono, ne da bi jih pred zimo obremenjevali z nepotrebnimi posegi.

Viri: Gardening Know How, Royal Horticultural Society, Hessische Gartenakademie