Sobne rastline pozimi: zakaj jim januar povzroča največ težav?

Zima je za sobne rastline najzahtevnejši del leta, januar pa pogosto predstavlja vrhunec težav. Dnevi so kratki, svetlobe je malo, ogrevanje je na vrhuncu, zrak v stanovanjih pa izjemno suh. Čeprav rastline mirujejo, napačna nega v tem obdobju hitro pusti posledice, ki jih opazimo v obliki rumenih listov, odpadanja, gnitja korenin ali celo propada rastline.

V nadaljevanju razkrivamo, zakaj je januar za sobne rastline tako problematičen in katere napake pri negi so najpogostejše.

Januarja so dnevi kratki, sonce nizko, svetloba pa šibka. Večina sobnih rastlin sicer prenese manj svetlobe, a dolgotrajno pomanjkanje se hitro pozna. Rastline se začnejo stegovati proti oknu, rast je šibka, listi izgubijo barvo ali odpadajo.

Pogosta napaka je, da rastline ostanejo na istem mestu kot poleti. Pozimi jim običajno koristi, da jih premaknemo bližje oknu, po možnosti na svetlo, a ne neposredno na mrzlo okensko polico. Če naravne svetlobe res ni dovolj, je dobra rešitev tudi uporaba rastlinskih LED-luči.

Pozimi večina sobnih rastlin raste bistveno počasneje ali celo miruje. Zaradi tega potrebujejo manj vode, a prav zalivanje je eden najpogostejših vzrokov za težave v januarju.

Ker se zemlja suši počasneje, lahko hitro pride do zastajanja vode in gnitja korenin. Znaki preobilnega zalivanja so rumenenje listov, mehka stebla in neprijeten vonj iz zemlje. Pravilo v zimskem času je preprosto: zalivamo redkeje in vedno preverimo, ali je zgornja plast zemlje suha.

Ogrevanje prostorov močno izsuši zrak, kar večini sobnih rastlin ne ustreza. Tropske rastline, kot so fikusi, monstere, praproti in kalateje, na suh zrak reagirajo z rjavimi robovi listov, zvijanjem ali odpadanjem.

Pogosta napaka je, da rastline postavimo preblizu radiatorjev ali kaminov. Bolje je, da jih umaknemo stran od neposrednega vira toplote, pomagamo pa si lahko tudi z vlažilnikom zraka, posodami z vodo ali občasnim pršenjem (če rastlina to prenese).

Rastline pozimi pogosto doživijo temperaturne šoke; bodisi zaradi mrzlega prepiha ob zračenju bodisi zaradi bližine grelnih teles. Nenadne spremembe temperature lahko povzročijo odpadanje listov in splošno oslabitev rastline.

Pri zračenju je priporočljivo, da rastline začasno odmaknemo od odprtih oken ali jih zaščitimo pred hladnim zrakom.

Januar ni čas za spodbujanje rasti. Ena pogostejših napak je gnojenje rastlin v zimskem obdobju, ko te ne morejo izkoristiti dodatnih hranil. To lahko vodi v oslabljeno rast ali celo poškodbe korenin.

Večina sobnih rastlin gnojenja pozimi ne potrebuje – z njim je bolje počakati do pomladi, ko se začne aktivna rast.

Suhi in topli zimski prostori so idealni za pojav škodljivcev, kot so pršice, kaparji in listne uši. Ker rastline pozimi rastejo počasneje, so tudi manj odporne.

Redno pregledujte liste (tudi spodnjo stran) in ob prvih znakih ukrepajte, saj se škodljivci v zaprtih prostorih hitro razmnožijo.