Te sukulente se ne bojijo zime: prenesejo tudi hud mraz in sneg

Sukulente niso namenjene samo okrasitvi notranjih polic in poletnih balkonov. Nekatere med njimi so pravi mali borci, ki lahko vse leto ostanejo na prostem. Njihovi mesnati listi, zanimive oblike in barvne rozete poskrbijo za privlačen videz vrta tudi pozimi, ko večina drugih rastlin počiva.

Če iščete sukulento, ki lahko brez večjih težav ostane na prostem tudi v hladnejših mesecih, so netreski (Sempervivum) ena najboljših izbir. Njihove značilne rozete so lahko zelene, rdečkaste, vijoličaste ali celo poraščene z drobnimi belimi dlačicami.

Rastline izvirajo predvsem iz gorskih predelov Evrope in Azije, zato so dobro prilagojene velikim temperaturnim nihanjem. Večina vrst je zelo odporna proti mrazu, številne pa lahko prenesejo tudi temperature, nižje od minus 15 stopinj Celzija.

Kraljevo hortikulturno združenje (Royal Horticultural Society) netreske uvršča med prezimno trdne zunanje sukulente, ki potrebujejo predvsem sončno lego in dobro odcedna tla.

Posebej priljubljeni so navadni netresk (Sempervivum tectorum), pajčevinasti netresk (Sempervivum arachnoideum) in različne križane sorte. Zaradi majhne rasti so odlični za skalnjake, kamnite škarpe, plitve okrasne posode in celo zasaditve med kamni.

Druga odlična izbira za zimski vrt so homulice (Sedum). Gre za zelo raznoliko skupino rastlin, med katerimi najdemo nizke pokrovne vrste in nekoliko višje trajnice z mesnatimi listi.

Med priljubljenimi vrstami je bela homulica (Sedum album), ki oblikuje nizke zelene preproge, ter ostra homulica (Sedum acre), prepoznavna po drobnih listih in rumenih cvetovih. Zanimiva je tudi kavkaška homulica (Phedimus spurius), ki jo pogosto sadimo kot pokrovno rastlino.

Mestne oblasti na Dunaju v svojem vodniku za ozelenjevanje stavb med primernimi rastlinami navajajo več vrst homulic. Te so prilagojene sušnim razmeram, dobro prenašajo sonce in imajo dobro odpornost proti zmrzali, vendar ne marajo dolgotrajnega zastajanja vode.

Homulice so zato primerne za skalnjake, suhozide, strešne vrtove in obrobe gredic. Poleg odpornosti so zanimive tudi zaradi različnih barv listov, ki se pri nekaterih sortah jeseni obarvajo v rdečkaste in vijoličaste odtenke.

Med zanimivimi izbirami so tudi ledenke (Delosperma), ki jih poznamo po živahnih cvetovih in mesnatih listih. V toplejšem delu leta lahko ustvarijo čudovito cvetočo preprogo, nekatere vrste in sorte pa so presenetljivo odporne tudi proti zimskemu mrazu.

Vendar pri njih velja nekoliko več previdnosti. Odpornost je odvisna od vrste, sorte in razmer, v katerih rastejo. Zato pred nakupom preverite oznako prezimne trdnosti in izberite sorto, ki je primerna za vaše podnebje.

Za ledenke je najboljša sončna lega z rahlo, peščeno in dobro odcedno zemljo. Če jih posadite na dvignjeno gredico ali skalnjak, boste zmanjšali možnost zastajanja vode okoli korenin.

Čeprav nekatere sukulente prenesejo tudi minus 15 stopinj Celzija ali še nižje temperature, to ne pomeni, da lahko prezimijo kjer koli. Njihova največja težava je pogosto zimska vlaga.

Ko se voda zadržuje v zemlji, korenine in spodnji deli rastline začnejo gniti. Če nato nastopi še zmrzal, se lahko poškodbe hitro povečajo.

Botanični vrt Univerze v Potsdamu pri predstavitvi zunanjih sukulent posebej opozarja, da lahko dolgotrajna zimska vlaga tem rastlinam povzroči več težav kot sam mraz. Zato je pomembno, da jim že ob sajenju zagotovimo ustrezne razmere.

Pri sajenju upoštevajte nekaj preprostih pravil:

- Izberite sončno in zračno lego, kjer se zemlja po dežju hitro osuši.

- Poskrbite za dobro odcedno prst, ki ne zadržuje vode.

- Težki vrtni zemlji dodajte mineralni pesek, droben prod ali drug material za izboljšanje odcednosti.

- Sukulente v posodah posadite v lonce z odtočnimi odprtinami.

- Pozimi jih ne zalivajte po nepotrebnem in pazite, da ne stojijo v vodi.

- Posode ob dolgotrajnem deževju prestavite pod nadstrešek.

Čeprav so odporne vrste precej nezahtevne, jim lahko z nekaj preprostimi ukrepi pomagamo preživeti tudi ostrejšo zimo.

Najprej odstranite odmrle liste in rastlinske ostanke, v katerih bi se lahko zadrževala vlaga. Posode prestavite na zavetno mesto, na primer ob steno hiše ali pod napušč. Če so lonci majhni in izpostavljeni dolgotrajni zmrzali, lahko dodatno zaščitite tudi njihove stene, saj se korenine v posodah ohladijo hitreje kot tiste v vrtni zemlji.

Royal Horticultural Society priporoča tudi zaščito pred prekomerno zimsko vlago, pri čemer je pomembno, da rastlin ne zapremo nepredušno. Zrak mora še vedno krožiti, sicer lahko nastanejo razmere za gnitje.

Pri nakupu bodite pozorni tudi na oznako posamezne sorte. Dejstvo, da je neka vrsta sukulente prezimno trdna, še ne pomeni, da so enako odporne vse njene sorte.

S pravimi rastlinami lahko tako tudi pozimi ohranite zanimiv in barvit vrt. Netreski, homulice in nekatere ledenke so dokaz, da za lep videz zunanjih zasaditev ne potrebujemo vedno občutljivih rastlin, ki jih moramo ob prvi zmrzali prenesti v notranjost. Včasih so prav najmanjše rastline tudi najbolj vzdržljive.

Viri: Royal Horticultural Society, Stadt Wien, Botanischer Garten der Universität Potsdam, Bund deutscher Staudengärtner