Te gosenice ne izbirajo svojih žrtev - ampak napadajo vse po vrsti

Sovka je izraz, ki se uporablja za ličinke in gosenice številnih vrst metuljev iz družine Noctuidae.

Odrasli metulji odlagajo jajčeca na rastline od pomladi do jeseni, pri čemer se jajčeca nekaterih vrst izležejo spomladi in poleti, druga pa jeseni. Tisti, ki se izležejo jeseni, nato prezimijo v zemlji ali kupu drv in se spomladi pojavijo na mladih rastlinah.

Sovke povzročijo največ škode zgodaj v sezoni, ko se prebudijo iz zimskega spanca in se začnejo hraniti z rastlinjem, vendar pa tam lahko ostanejo – in povzročajo škodo tudi vse poletje.

Čeprav sprva morda niso videti problematične, lahko hitro postanejo požrešne in povzročijo opustošenje na vrtu. Mlade ličinke namreč med hranjenjem dejansko režejo stebla, liste in vejice rastlin ter jih tako postopoma popolnoma uničijo.

Sovke se hranijo z najrazličnejšimi vrstami zelenjave in cvetja, zato pred njimi ni varna praktično nobena vrtnina. Če želite prepoznati sovke, v mraku ali zvečer redno pregledujte svoj vrt, saj se prehranjujejo pretežno ponoči. Podnevi se pogosto pojavijo tudi v oblačnih dneh.

Različne vrste se razlikujejo po barvi - od sive, rožnate, zelene in črne ter so lahko dolge do pet centimetrov. Lahko so enobarvne, pikčaste ali progaste. Ko se ne premikajo, so ponavadi zvite.

Odrasli metulji imajo navadno temnejšo barvo kril. Pri nadzorovanju vrta je nujno spremljati tudi odrasle metulje, saj so ti tisti, ki po parjenju odlagajo jajčeca v suho zemljo.

Seznam sovk, ki se lahko znajdejo na vrtu in celo na travnikih ter med kamnitimi razpokami, je precej dolg. Različne vrste imajo specifične gostitelje – nekatere imajo najraje žita, druge napadajo plodovke, tretjim diši cvetje in tako naprej.

Ipsilon sovke in ozimne sovke so ene najpogostejših pri nas. Prepoznamo jih po temnih lisah na telesu. Obe vrsti najpogosteje napadata koruzo.

Pogosti sta tudi njivska sovka ter južna plodovrtka. Slednja je k nam prišla iz Sredozemlja in povzroča škodo predvsem na plodovkah.

Samice v svojem življenju proizvedejo in odložijo na stotine jajčec. Čeprav se nekatere sovke razvijajo nad tlemi, druge pa pod zemljo, ima večina podoben življenjski cikel. Nekatere odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov, druge na vrh ali celo na stebla ali peclje.

Jajčeca se običajno izležejo v treh do petih dneh. Ko se mlade gosenice sovk izležejo, gredo skozi štiri do šest različnih stopenj, odvisno od vrste.

Ličinke so ob izleganju precej majhne, z vsako stopnjo pa postopoma rastejo, dokler ne dosežejo dolžine okoli pet centimetrov.

Med larvalno fazo se sovke aktivno hranijo in povzročajo največjo uničujočo škodo. Nekatere vrste gosenic sovk so agresivne in imajo celo kanibalske težnje, zato se lahko populacija do tretjega ali četrtega razvojnega stadija znatno zmanjša – ni pa nujno.

Običajno v nekaj tednih do enega meseca ličinke oz. bube izstopijo iz kokona in začnejo življenje kot odrasli metulji, s čimer nadaljujejo cikel.

Sovke se ne le zadržujejo na svojih gostiteljih, kjer poškodujejo vrtne rastline, s katerimi se hranijo, ampak na istem območju tudi odlagajo jajčeca. Tam tudi izločajo, pri čemer puščajo črne kroglice.

Mnoge živijo v visoki travi ali plevelu. Nekatere gosenice prezimijo v suhi zemlji, odmrlem rastlinskem materialu in rastlinskih ostankih. Včasih se zarijejo tudi pod površino zemlje ter tako poškodujejo korenine trave.

Če opazite gosenico, preverite, ali gre za sovko, tako da se jo dotaknete s palico. Če se zvije v črko C, je to dober pokazatelj, da imate opravka s sovkami.

Ena od možnosti je, da ličinke ali odrasle molje zvečer poberete z vrta in jih vržete v milnico.

Na zemljo, kjer jih pogosto opazite, lahko nasujete tudi nekaj semen, ki bodo privabile njihove naravne sovražnike – ptice.

Neemovo olje lahko prepreči izleganje jajčec.

Učinkoviti so tudi granulirani izdelki in drugi insekticidi, ki pa jih je treba uporabiti v skladu z navodili na embalaži.

Prekrivanje vrtnin z varovalnimi mrežami ali vrtnimi tkaninami je še en fizični ukrep, ki ga lahko izvedete.