Nekoč so jo uporabljali v zdravilne namene, danes velja za izjemno strupeno rastlino

Vinska rutica, znana pod botaničnim imenom Ruta graveolens, je fascinantna trajnica iz družine Rutaceae, katere naravno okolje je Balkanski polotok in sredozemske države. Njen grmičast videz dopolnjujejo aromatični, modrozeleni listi, ki spominjajo na praprot. 

Poleti zacveti z majhnimi, rumenimi cvetovi, ki niso le estetski, ampak tudi privabljajo čebele, metulje in druge koristne opraševalce. 

Njena prilagodljivost suhim in slabšim razmeram jo dela odlično izbiro za tiste, ki iščejo rastlino z nizkimi zahtevami po vzdrževanju, vendar je potrebna previdnost zaradi njenih snovi, ki lahko dražijo kožo in so strupene ob zaužitju.

Vinska rutica najbolje uspeva na polnem soncu, kar pomeni, da potrebuje najmanj šest ur neposredne sončne svetlobe dnevno. Uspeva tudi v delni senci, vendar bo v tem primeru imela manj cvetov. Za rast vinske rutice je nujno potrebna dobra drenaža tal. 

Če imate težka ali vlažna tla, razmislite o sajenju v posode. Lahko dodate pesek, perlit ali vermikulit za izboljšanje drenaže. Uporabite dvignjene gredice, če imate v vrtu prevladujočo glineno zemljo. Vinska rutica ima rada zmerno bogata tla, a prenese tudi slaba. Tolerira širok pH razpon tal, od rahlo kislega do rahlo alkalnega. Rastline ne gnojite, saj bo preveč hranil povzročilo prekomerno rast listov namesto cvetov.

Najboljši čas za sajenje je spomladi, ko se temperatura tal ustali nad 18 stopinj Celzija. 

Ko je rastlina rastline dobor ukoreninjena, je zelo odporna na sušo in ne potrebuje veliko vode, razen v dolgih sušnih obdobjih, zato velja napotek, da se izogibajte prekomernemu zalivanju. Glavna bolezen, ki lahko prizadane to rastlino je namreč ravno gniloba korenin, ki se pojavi zaradi preveč vlažnih tal.

Spomladi, pred nastankom cvetnih popkov, porežite stebla na približno 15 cm, da spodbudite novo rast. Vinska rutica nima veliko škodljivcev. Včasih se na grmu lahko pojavijo gosenice metulja lastovičarja, ki pa načeloma niso škodljive, zato jih ni potrebno odstranjevati. 

Vinska rutica se je v preteklosti uporabljala v medicinske namene, vendar so te uporabe izjemno tvegane in potencialno smrtonosne. Med drugim so jo uporbaljali kot sredstvo za sprožanje splava. 

Že v majhnih odmerkih lahko povzroči bruhanje, notranje krvavitve in hude poškodbe jeter. 

Nevaren je lahko že stik rastline s kožo, še posebej kadar sledi izpostavljenost tega dela telesa sončni svetlobi. To lahko povzroči hude opeklinam podobne mehurje, znane kot 'fitofotodermatitis'. Pri delu s to rastlino zato vedno nosite rokavice in dolge rokave.

Vinska rutica na pogled spominja na drugo rastlino, imenovano piskavica. Vendar pa slednja ni strupena, in se celo pogosto uporablja v kulinariki. 

Piskavica je enoletna stročnica z majhnimi rumenimi cvetovi in se uporablja v kulinariki, medtem ko se posušena vinska rutica pogosto uporablja v vrečkah za odganjanje škodljivcev, kot so bolhe in mravlje.