November na vrtu prinaša krajše dneve, hladna jutra in vse pogostejše padavine. Čeprav se narava počasi umirja, je še vedno dovolj časa za sajenje, zaščito občutljivih rastlin in pripravo tal na novo vrtnarsko sezono.
Tudi v hladnejšem delu leta lahko poskrbimo za zgodnji pridelek z domačega vrta. Nekatere sorte solate dobro prezimijo na prostem, druge uspevajo predvsem v hladnem rastlinjaku.
Če želite prihodnje poletje pobirati velike, čvrste in aromatične glavice česna, se priprave začnejo že jeseni. Prava izbira strokov, dobro pripravljena tla in nekaj preprostih ukrepov pred zimo lahko pomembno vplivajo na kakovost pridelka.
Ste na jablani, češnji ali stari lipi opazili zeleno prevleko na deblu? Mah na drevesih marsikoga zaskrbi, saj ga povezuje z boleznimi in propadanjem lesa. Toda ali drevesu res škoduje in kdaj je smiselno ukrepati?
Limonovec je čudovit dodatek balkonu ali vrtu, vendar ga lahko jesenski mraz hitro poškoduje. Da bo tudi prihodnje leto zdrav, zelen in poln plodov, ga pravočasno pripravite na zimo. Ključni so prava lega, zmerno zalivanje in zaščita pred škodljivci.
Ko vrt pobeli prva slana, marsikdo pomisli, da je čas za zadnjo trgatev pridelkov in pospravljanje gred. Toda nekatere vrtnine mraz dobro prenašajo, zato lahko svežo zelenjavo pobiramo še več tednov, nekatere celo vso zimo.
Zastirka pomaga ohranjati vlago, omejuje rast plevela in ščiti korenine pred temperaturnimi nihanji. Toda ali jo je bolje položiti jeseni ali počakati do pomladi? Odgovor je odvisen predvsem od vrste tal, vremena in namena zastiranja.
Oktober je primeren čas za sajenje številnih okrasnih grmovnic. Tla so še dovolj topla za razvoj korenin, jesensko deževje pa pomaga pri ukoreninjanju. Če izberemo prave vrste, nas lahko vrt že ob koncu zime in zgodaj spomladi razveseli z barvitimi cvetovi in prijetnim vonjem.
Zaradi goste rasti, zimzelenih listov in nezahtevne nege je priljubljena izbira za žive meje. Toda za njegovo lepo podobo se skriva tudi manj prijetna plat: v Sloveniji se širi v naravo, njegovi deli pa so lahko strupeni.
Jesensko pospravljanje vrta ne pomeni, da moramo odstraniti prav vse rastlinske ostanke. Iz odpadlega listja, suhih stebel in vejic lahko ustvarimo preprosto zimsko zavetje, ki bo koristilo žuželkam in pticam, vrt pa bo še vedno videti urejen.
Ko se vrt pozimi umiri, lahko del pridelave preselite v stanovanje. Na svetli okenski polici lahko gojite sveža zelišča, solate in predvsem mikrozelje, ki hitro zraste tudi v hladnejših mesecih.
Po poletju na trati pogosto ostanejo rjavi in povsem goli deli. Vročina, suša, pogosta hoja in druge poškodbe lahko pustijo precej vidne posledice. Toda ali je prazna mesta bolje popraviti že jeseni ali počakati do pomladi?
