Na vrtu jih pogosto opazimo šele, ko je škoda že vidna. Ščitaste stenice oziroma pogovorno smrdljivci s sesanjem rastlinskih sokov poškodujejo paradižnik, papriko, fižol in druge rastline. Kako jih prepoznati in pravočasno ukrepati?
Plevel med tlakovci in razpokami na terasi je ena tistih težav, ki se vedno znova vrača. Namesto agresivnih pripravkov lahko pomagajo tudi preproste rešitve iz domače kuhinje, ki jih vrtnarji uporabljajo že leta.
Poleti se lahko na lepo negovani trati skoraj čez noč pojavijo velike rjave zaplate. Večina najprej pomisli na vročino ali pomanjkanje vode, v resnici pa je vzrok lahko precej drugačen. Gosenice se hranijo s travo in lahko v le nekaj dneh povzročijo presenetljivo veliko škodo.
Poleti si marsikdo želi hitro urediti zelenico, še posebej če so na vrtu prazni deli, suha mesta ali poškodovana trata. Toda visoke temperature in pomanjkanje vlage niso vedno najboljši pogoji za sejanje trave. Uspeh je odvisen od vrste trave, priprave tal in predvsem od pravilne nege po setvi.
Paradižnik je kralj domačih vrtov, vendar zna biti tudi precej zahteven. Mnogi vrtnarji se veselijo bujnih rastlin, polnih zelenih plodov, nato pa v nekaj dneh opazijo, da se nekaj dogaja: listi dobivajo rjave lise, rastlina izgublja moč, stebla venijo, plodovi pa začnejo gniti.
Avgust ni čas, ko bi morali odložiti vrtnarske rokavice. Prav nasprotno. Če zdaj izberete prave rastline, bo vaš vrt ostal živahen in pisan še dolgo po tem, ko bo večina poletnih cvetlic že odcvetela. Nekatere vas bodo z barvami razveseljevale vse do prvih močnejših zmrzali, v milejših zimah pa celo do decembra.
Dišeča rastlina je ena najbolj hvaležnih rastlin za domači vrt, balkon ali teraso. Njeni listi prijetno dišijo po limoni, hitro se razrastejo in jih lahko uporabimo za čaj, napitke ali kuhinjo. Ob pravilni negi bo ista rastlina uspevala več let.
Poleti vrt brez zalivanja težko preživi, vendar mnogi nevede porabijo precej več vode, kot je potrebno. Strokovnjaki opozarjajo, da prihranek ni odvisen od tega, koliko zalivate, temveč predvsem od tega, kako to počnete. Z nekaj preprostimi spremembami lahko rastline ostanejo zdrave, račun za vodo pa precej nižji.
Večina vrtnarjev korenje poseje spomladi, vendar se skriva dober trik tudi v poletni setvi. Korenje, posejano konec julija ali avgusta, lahko jeseni razvije izjemen okus, saj dozoreva v hladnejših dneh. Pri tem pa obstaja ena pogosta napaka, zaradi katere lahko ostanemo brez pridelka.
Avgust je mesec, ko vrt pokaže rezultate vsega dela, ki smo ga vanj vložili od pomladi. Zelenjava dozoreva, pobiramo sadje, hkrati pa vroči dnevi zahtevajo posebno skrb za rastline. Prav avgusta se začne tudi priprava na jesenski del sezone.
Poleti je vrt pogosto v polnem razcvetu, zato marsikdo poseže po škarjah in želi odstraniti odvečne veje ali oblikovati rastline. A strokovnjaki opozarjajo, da lahko napačen čas obrezovanja naredi več škode kot koristi. Nekaterih rastlin v vročih mesecih sploh ne bi smeli rezati.
Vročinski val lahko hitro spremeni razmere na vrtu. Rastline se začnejo boriti z izgubo vode, tla se izsušijo, številna običajna vrtnarska opravila pa lahko v tem obdobju naredijo več škode kot koristi. Strokovnjaki svetujejo, katera dela je bolje prestaviti in kako rastlinam pomagati preživeti ekstremne temperature.
