Vrt v novembru: kaj morate postoriti, preden pride zima

Tudi novembra lahko na vrtu poskrbimo za prihodnji pridelek. Dokler tla niso zmrznjena in niso preveč mokra, je primeren čas za sajenje nekaterih vrtnin, sadnega drevja in okrasnih rastlin.

November je še primeren za sajenje česna, zlasti v toplejših predelih Slovenije, kjer tla ostanejo dovolj rahla in odcedna. Izberemo sončno gredico, na kateri se voda ne zadržuje. Posamezne stroke posadimo s koničastim delom navzgor, v rahlo zemljo, ki ne sme biti premočena. Na težkih, mokrih tleh je bolje počakati na ugodnejše razmere, saj lahko stroki začnejo gniti.

Na gredah lahko še vedno pobiramo motovilec, zimsko solato, por, ohrovt in brstični ohrovt, če so bili posajeni pravočasno in razmere to dopuščajo. V milejših legah lahko na vrtu prezimijo tudi nekatere druge listnate vrtnine. Ob napovedi močnejšega mraza jih zaščitimo z vrtno kopreno, ki ublaži temperaturna nihanja.

Po priporočilih strokovnjakov iz Royal Horticultural Society lahko jeseni sadimo tudi sadno drevje in grmovnice, če zemlja ni zmrznjena ali razmočena. V slovenskih vrtovih so za jesensko sajenje primerne na primer jablane, hruške, ribez in kosmulje. Pri izbiri sadike upoštevamo lego, vrsto tal in podnebne razmere na svojem vrtu.

Če želimo, da nas vrt prihodnjo pomlad razveseli z barvami, je november še primeren za sajenje nekaterih spomladi cvetočih čebulnic. Med najbolj priljubljenimi so tulipani, narcise, žafrani in okrasni česen. Čebulice posadimo v dobro odcedno zemljo, saj lahko zastajanje vode povzroči njihovo gnitje.

Na balkonih, terasah in ob vhodu v hišo lahko uredimo tudi posode z mačehami, resjem in drugimi rastlinami, ki prenesejo hladnejše vreme. Posode morajo imeti odprtine za odtekanje vode, v obdobjih močnega mraza pa jih po potrebi prestavimo na bolj zaščiteno mesto.

Če je zemlja že zelo mrzla ali zmrznjena, sajenje raje odložimo. Pomembneje od koledarskega datuma je, da imajo rastline primerne razmere za ukoreninjenje.

Novembrska opravila niso namenjena samo sajenju. Pomembno je tudi, da odstranimo obolele rastlinske ostanke, zaščitimo občutljive rastline in poskrbimo za tla, ki bodo spomladi znova pripravljena na obdelavo.

Odpadlo listje uporabimo za kompost

Listje, ki prekriva trato, redno pograbimo, saj lahko debela in mokra plast ovira dostop svetlobe ter spodbuja propadanje trave. Zdravo listje lahko odložimo na kompost ali ga zbiramo ločeno, da nastane listovka, ki jo pozneje uporabimo za izboljšanje vrtne zemlje.

Ni pa treba odstraniti vsakega lista z vrta. Na gredah, pod grmovnicami in v mirnejših kotičkih lahko nekaj listja pustimo, saj nudi zavetje številnim drobnim živalim. Z bolnih rastlin odstranimo okužene dele in jih ne dodajamo na običajen domači kompost, če obstaja nevarnost širjenja bolezni.

Prazne zelenjavne grede lahko prekrijemo z zrelim kompostom ali zastirko iz primernega organskega materiala. Tako tla ostanejo pokrita, manj so izpostavljena neposrednemu vplivu dežja, organska snov pa se postopoma razkraja.

Ko se temperature začnejo spuščati proti ledišču, preverimo, katere rastline potrebujejo dodatno zaščito. V loncih so korenine bolj izpostavljene mrazu kot v vrtnih tleh, zato posode postavimo na podstavke in jih odmaknemo od najbolj izpostavljenih mest. Občutljive lončnice prestavimo v svetel, hladen prostor, kjer bodo varno prezimile.

Dalije po prvi močnejši slani, ko njihovo nadzemno zelenje propade, izkopljemo, če jih ne nameravamo prezimiti v tleh. Gomolje očistimo, posušimo in shranimo v hladnem prostoru brez zmrzali. Podobno ravnamo z drugimi občutljivimi rastlinami, pri katerih je prezimovanje v zemlji v naših razmerah tvegano.

Trajnice in grmovnice, ki so občutljivejše za mraz, zaščitimo s primerno zastirko. Pri tem pazimo, da z debelo, mokro plastjo ne prekrijemo neposredno občutljivega koreninskega vratu. Mlade sadike dreves in grmovnic je smiselno zaščititi tudi pred objedanjem divjadi in zajcev.

V novembru lahko opravimo nekaj vzdrževalnih del v sadovnjaku, vendar ni priporočljivo, da bi brez premisleka obrezali vse drevje in grmovnice. Pri posameznih sadnih vrstah se primeren čas in način rezi razlikujeta, pomembni pa so tudi sorta, starost drevesa in vreme.

Odstranimo lahko suhe, polomljene ali očitno poškodovane veje, pri večjih posegih pa upoštevamo potrebe posamezne vrste. Obrezovanju se izognemo v času močnega mraza, ob zmrznjenem lesu in v zelo mokrih razmerah.

Svetovalci Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana pri sajenju sadnega drevja poudarjajo pomen pravilne priprave sadilne jame, ustrezne globine sajenja in zaščite mladih dreves. Ob sajenju zato preverimo tudi, ali bo sadika potrebovala oporo in zaščito pred glodavci.

Preden vrt prepustimo zimskemu počitku, preverimo še trato, vrtno orodje in zbiralnike vode. Zadnjo košnjo opravimo le, če trava še raste in so tla dovolj suha. Trave ne kosimo prenizko, saj mora pred zimo ohraniti dovolj listne površine.

Z vrtnega orodja odstranimo zemljo in rastlinske ostanke, ga očistimo ter shranimo na suho. Iz cevi in zunanjih vodovodnih napeljav izpustimo vodo, ki bi lahko ob zmrzali povzročila poškodbe. Preverimo tudi rastlinjake, opore in vrtne ograje, da bodo pripravljeni na veter, sneg in druge zimske obremenitve.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje se lahko novembrske temperaturne in padavinske razmere precej razlikujejo med posameznimi območji države. Zato se pri vrtnih opravilih ne ravnajmo zgolj po koledarju, temveč spremljajmo vremensko napoved in stanje tal. Na Primorskem lahko nekatere dejavnosti opravimo pozneje kot na Gorenjskem ali Koroškem, kjer se tla pogosto prej ohladijo.

November je tako veliko več kot mesec pospravljanja. Z nekaj premišljenimi opravili lahko zaščitimo rastline, izboljšamo tla in si prihranimo delo spomladi. Ko se dnevi skrajšajo in vrt počasi utihne, je pravi čas tudi za načrtovanje novih gredic, izbiro semen in razmislek o tem, kaj bomo prihodnje leto gojili.

Viri: Royal Horticultural Society, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje