Želite velike in okusne glavice česna? Vse se začne že jeseni

Kdaj saditi česen za bogat pridelek prihodnje leto?

Česen je ena tistih vrtnin, pri katerih se jesensko delo obrestuje šele čez več mesecev. V Sloveniji ga najpogosteje sadimo oktobra in novembra, če so tla primerna za obdelavo in niso premokra. Natančen čas je odvisen od vremena, sorte in lege vrta.

Britanska Kraljeva hortikulturna družba (Royal Horticultural Society) pojasnjuje, da večina sort potrebuje obdobje hladnejših temperatur za dober razvoj glavic. Jesensko posajeni stroki imajo tako dovolj časa, da pred zimo razvijejo korenine, spomladi pa nadaljujejo rast.

S sajenjem ne hitimo v razmočena tla, saj lahko prevelika količina vlage poveča nevarnost gnitja. Če je zemlja težka in slabo odcedna, je bolje počakati na primernejše razmere ali česen posaditi v dvignjeno gredo.

Če si želimo lepih glavic, začnimo pri sadilnem materialu. Izberemo čvrste, nepoškodovane stroke brez vidnih znakov bolezni. Praviloma imajo večji stroki prednost, saj lahko razvijejo močnejše rastline in večje glavice.

Glavico razdelimo na posamezne stroke tik pred sajenjem. Pri tem ne odstranjujemo tanke zaščitne lupinice, saj varuje strok pred poškodbami. Najprimernejši je česen, ki je namenjen sajenju in ga kupimo pri zanesljivem ponudniku.

Tudi izbira sorte je pomembna. Česen s trdim steblom pogosto razvije manjše število večjih strokov in ima izrazitejši okus, medtem ko se sorte z mehkim steblom praviloma bolje skladiščijo. Kot navaja spletna stran The Old Farmer's Almanac, lahko z izbiro primerne sorte in pravilnim jesenskim sajenjem dobro izkoristimo rastno sezono.

Za uspešno rast izberemo sončno mesto, kjer se voda ne zadržuje. Česen ne mara razmočenih tal, zato se izogibamo predelom vrta, kjer po dežju nastajajo luže.

Pred sajenjem odstranimo plevel in zemljo zrahljamo. Če je revna s hranili, ji dodamo zrel kompost, ki izboljša strukturo tal. Svežega gnoja ne dodajamo neposredno pred sajenjem, saj lahko poveča tveganje za težave z gnitjem.

Pomembno je tudi kolobarjenje. Česna ne sadimo več let zapored na isto gredo, temveč mu poiščemo novo mesto, kjer pred tem niso rasle sorodne vrtnine. Tako zmanjšamo možnost kopičenja nekaterih bolezni in škodljivcev v tleh.

Stroke sadimo s koničastim delom navzgor, ploščatim delom pa navzdol. Praviloma naj bo vrh stroka približno dva do pet centimetrov pod površino zemlje, pri čemer globino prilagodimo vrsti tal.

Med posameznimi stroki pustimo približno deset do petnajst centimetrov prostora, med vrstami pa okoli trideset centimetrov. Tako imajo rastline dovolj prostora za razvoj glavic in lažje odstranjevanje plevela.

Če stroke posadimo preblizu skupaj, si lahko začnejo konkurirati za svetlobo, vodo in hranila. Če pa so posajeni preplitvo, jih lahko zmrzal ali ptice premaknejo iz zemlje.

Ko je česen posajen, lahko gredo prekrijemo s plastjo slame ali rahle zastirke iz suhega listja. Ta pomaga ohranjati enakomernejšo temperaturo tal, zmanjšuje nihanje vlage in omejuje rast plevela.

Pri uporabi listja pazimo, da se ne sprime v gosto, mokro plast, ki bi ovirala kroženje zraka. Zastirka naj bo dovolj rahla, da se voda ne zadržuje na površini.

Spletna stran The Old Farmer's Almanac priporoča zastiranje jeseni posajenega česna, saj lahko plast slame pomaga zaščititi gredo pred močnim mrazom. Spomladi preverimo, ali poganjki normalno rastejo, in zastirko po potrebi nekoliko odmaknemo.

Po sajenju zalijemo, če je zemlja suha. Pozneje zalivanje prilagodimo padavinam, saj česen jeseni običajno ne potrebuje veliko dodatne vode.

Največja težava je pogosto prav preveč vlage. Če voda zastaja okoli strokov, se poveča nevarnost gnitja, zato je odcednost tal pomembnejša od pogostega zalivanja.

Spomladi, ko rastline začnejo intenzivneje rasti, redno preverjamo vlažnost zemlje. Ob daljšem sušnem obdobju jih zalijemo, vendar pazimo, da tla niso ves čas mokra. Proti koncu rasti zalivanje postopoma omejimo, saj želimo, da se glavice pred pobiranjem dobro razvijejo in pozneje primerno posušijo.

Na okus česna vplivajo predvsem sorta, rastne razmere in stopnja zrelosti ob pobiranju. Če želite najti česen, ki vam najbolj ustreza, lahko posadite dve ali tri različne sorte in primerjate velikost glavic, aromo ter obstojnost pri skladiščenju.

Britanska revija Gardeners' World svetuje, da pri izbiri sorte upoštevamo tudi razmere na vrtu. Če imamo težka tla, lahko česen posadimo v posode ali manjše sadilne celice in ga pozneje presadimo na vrt.

Pri pobiranju opazujemo liste. Ko spodnji listi porumenijo, zgornji pa so še deloma zeleni, preverimo nekaj glavic. Če so dovolj razvite, jih previdno izkopljemo. S pobiranjem ne odlašamo predolgo, saj se lahko glavice v zemlji začnejo odpirati, zaradi česar se slabše skladiščijo.

Po pobiranju česen sušimo na suhem, zračnem in senčnem mestu. Ko se ovojnice in korenine posušijo, glavice shranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru.

Če želimo prihodnje leto pridelati res kakovosten česen, ni treba uporabiti posebnih pripravkov ali zapletenih postopkov. Veliko več pomenijo zdravi stroki, prava lega, odcedna tla in ustrezna zaščita pred zimo. Z nekaj pozornosti jeseni si lahko zagotovimo pridelek, ki bo naslednje poletje navdušil tako z velikostjo kot z okusom.

Viri: Royal Horticultural Society, The Old Farmer's Almanac, Gardeners' World