Diši po limoni, privablja čebele in raste brez težav

Med zelišči, ki jih lahko vzgoji skoraj vsak, ima melisa posebno mesto. Ne potrebuje posebnih pogojev, hitro se prilagodi in tudi manj izkušenim vrtnarjem pogosto uspe. Njena največja prednost je, da združuje lep videz, prijeten vonj in uporabnost.

Melisa (Melissa officinalis) je trajnica, ki se vsako pomlad znova prebudi, poleti pa razvije goste zelene poganjke. Zaradi značilnega vonja po limoni jo mnogi sadijo ob terase, poti ali kotičke za počitek, kjer njen vonj pride najbolj do izraza.

Melisa ni zahtevna rastlina, vendar ji najbolj ustrezajo sončna ali rahlo senčna mesta. Na vrtu bo najbolje uspevala v rahlih, hranljivih in dobro odcednih tleh. Prenese tudi nekoliko slabše pogoje, vendar se bo v dobri zemlji hitreje razrasla.

Primerna je za:

- vrtne grede,

- dvignjene grede,

- večje lonce na balkonu,

- terase in zunanje kotičke ob domu.

Kot poudarjajo pri Royal Horticultural Society, je melisa trpežna trajnica, ki dobro uspeva na različnih legah, vendar ji najbolj ustrezajo topla mesta z dovolj svetlobe.

Pri sajenju velja upoštevati eno pomembno lastnost: melisa se rada širi. Če ji pustimo dovolj prostora, lahko v nekaj sezonah oblikuje precej velik grm.

Če nimate vrta, to ni ovira. Melisa se zelo dobro obnese tudi v loncu, kjer jo lahko imate vedno pri roki.

Za uspešno gojenje v posodi potrebujete:

- dovolj velik lonec,

- luknje za odvajanje vode,

- kakovostno zemljo za zelišča,

- svetlo mesto.

Majhni lončki, v katerih pogosto kupimo zelišča v trgovini, niso najboljša dolgoročna rešitev. Rastlina ima v njih hitro premalo prostora in hranil, zato začne slabše rasti.

Pri loncu je pomembno predvsem to, da voda ne zastaja. Melisa ima rada vlago, vendar njene korenine ne marajo stalno mokre zemlje.

Melisa potrebuje redno zalivanje, predvsem v vročih poletnih dneh, vendar pri njej ni dobro pretiravati.

Najboljši znak za zalivanje je suha zgornja plast zemlje. Če je zemlja še vlažna, dodatne vode ne potrebuje.

Pri rastlinah v loncih je treba biti bolj pozoren, saj se zemlja zaradi manjše količine hitreje izsuši. V vročinskih obdobjih lahko meliso zalivamo pogosteje, pozimi pa je potreba po vodi precej manjša.

Najpogostejša napaka pri vzgoji melise je prav prekomerno zalivanje, saj lahko povzroči slabšo rast in težave s koreninami.

Melisa bo rasla tudi brez veliko posegov, vendar jo z rednim rezanjem spodbudimo k lepši in bolj bujni rasti.

Namesto da trgamo samo posamezne liste, je bolje občasno odrezati vrhnje dele stebel. Tako rastlina požene nove stranske poganjke in postane bolj gosta.

Dobro je odstraniti tudi:

- suhe liste,

- poškodovane dele,

- cvetna stebla, če želimo več mladih listov.

Strokovnjaki z univerzitetnih vrtnarskih svetovalnih služb opozarjajo, da redno pobiranje in krajšanje poganjkov pomaga nadzorovati rast melise ter spodbuja nastajanje novih listov.

Najbolj aromatični so mladi listi, posebno tik pred cvetenjem. Takrat vsebujejo največ značilnega vonja in so najbolj primerni za pripravo čaja ali uporabo v kuhinji.

Najboljši čas za nabiranje je dopoldne, ko se rosa posuši, vendar sonce še ni premočno.

Liste lahko trgamo sproti ali odrežemo večji del stebla. Če rastlino po večjem obiranju nekoliko skrajšamo, bo hitro ponovno pognala.

Če želimo meliso uporabljati tudi pozimi, jo lahko enostavno posušimo.

Postopek:

- odrežemo zdrave poganjke,

- odstranimo poškodovane liste,

- jih povežemo v manjše šopke,

- posušimo v suhem in zračnem prostoru.

Pomembno je, da melise ne sušimo na neposrednem soncu, saj lahko izgubi del barve in značilnega vonja.

Ko so listi popolnoma suhi, jih shranimo v zaprti stekleni posodi. Tako bodo primerni za čaje in druge pripravke še več mesecev.

Melisa je najbolj znana kot sestavina zeliščnih čajev, vendar je njena uporaba precej širša.

Sveže liste lahko dodamo:

- hladnim poletnim napitkom,

- sadnim solatam,

- sladicam,

- lahkim jedem.

Njena sveža limonasta aroma je še posebej priljubljena v vročih mesecih, ko osveži pijače brez potrebe po močnih dodatkih. Zelo priljubljen je tudi melisin sirup, recept najdete na Okusno.je.

Čeprav je melisa ena najbolj hvaležnih rastlin za domači vrt, ima tudi svojo manjšo slabost – zelo rada se razrašča. Ko se enkrat dobro ukorenini, lahko v nekaj sezonah zavzame precej več prostora, kot ste sprva načrtovali. Zato jo je smiselno posaditi na mesto, kjer širjenje ne bo težava, ali pa jo gojiti v večjem loncu, kjer lažje nadzorujemo njeno rast. Če jo sadimo na gredo med drugimi rastlinami, je dobro redno odstranjevati mlade poganjke, da ne začne izpodrivati sosednjih zelišč in okrasnih rastlin. Prav zaradi te bujnosti je melisa za marsikoga odlična izbira – enkrat posajena rastlina lahko dolga leta zagotavlja sveže, dišeče liste.

Viri: Royal Horticultural Society, University Extension vrtnarski strokovni viri