Največja napaka pri golih zaplatah na trati se zgodi prav jeseni

Če so na trati nastale gole zaplate, z obnovo ni treba čakati do pomladi. Prav jesen je za takšno delo pogosto zelo primerna, saj so tla še dovolj topla, temperature pa niso več tako visoke kot poleti.

Kraljeva hortikulturna družba med najboljša obdobja za obnovo trate uvršča prav pomlad in jesen. V hladnejšem in bolj vlažnem vremenu si trata lažje opomore, novo posejana trava pa ni izpostavljena tako močnemu vročinskemu stresu.

Golega dela trate ni dovolj samo posuti s semenom. Najprej je treba odstraniti odmrlo travo in plevel, nato pa površino nekoliko zrahljati.

Pri manjših zaplatah lahko zemljo preprosto pregrabimo z grabljami, da nastane rahla površina, v katero bo seme lahko prodrlo. Če je zemlja zelo zbita, jo je treba dodatno prezračiti oziroma zrahljati.

Nemška vrtnarska revija Mein schöner Garten pri jesenskem dosejevanju svetuje, da se poškodovana mesta najprej očistijo in pripravijo, šele nato pa se nanje poseje novo seme. Odprte površine je smiselno obnoviti čim prej, saj se sicer lahko na njih hitro pojavijo pleveli.

Preden trato popravimo, je dobro ugotoviti vzrok. Če je trava po poletni suši samo porjavela, morda sploh ni mrtva. Ob prihodu jesenskega dežja in nižjih temperatur se lahko ponovno obraste.

Med pogostimi vzroki golih oziroma poškodovanih mest so suša, fizične poškodbe, glivične bolezni, škodljivci in živali. Težava je lahko tudi v zbitih tleh ali pomanjkanju svetlobe.

Če se denimo zaplata vedno pojavlja pod drevesom, zgolj novo seme ne bo rešilo težave. V takšnem primeru je treba preveriti, ali ima trava sploh dovolj svetlobe in vlage.

Ko je površina pripravljena, seme enakomerno razporedimo po zemlji in ga rahlo pritisnemo ob podlago. Nato ga lahko prekrijemo z zelo tanko plastjo zemlje.

Pri tem ni treba pretiravati s količino semena. Pomembneje je, da je razporejeno enakomerno in da ima dober stik z zemljo.

Trato lahko popravljamo vse dotlej, dokler tla niso zamrznjena. Po setvi je treba površino previdno zalivati in poskrbeti, da ostane enakomerno vlažna. Prednost jesenske setve je tudi naravna jesenska vlaga, saj je takrat običajno več padavin, tla pa so še dovolj topla za kalitev.

Če je jesen že zelo pozna, so tla hladna ali se približuje daljše obdobje zmrzali, s setvijo ni smiselno hiteti. Novo seme potrebuje dovolj časa, da vzklije in razvije korenine.

Pri tem obstaja pomembna razlika med manjšo zaplato in večjo poškodovano površino. Manjše gole dele se ob ugodnih razmerah popravi še jeseni, medtem ko je pri večjih površinah primerneje počakati do pomladi.

Po setvi je največja napaka pogosto pretirano zalivanje. Seme potrebuje vlago, vendar ne sme stati v vodi. Močan curek lahko poleg tega seme spere iz zemlje ali ga zbere na enem mestu.

Nova trava je občutljiva na izsuševanje, dokler se korenine ne razvijejo dovolj. Zato je bolje zalivati nežno in po potrebi, kot pa površino naenkrat prepojiti z veliko količino vode.

Pri nekaj manjših zaplatah je dosejevanje preprosta rešitev. Če pa je trata močno razredčena po večjem delu površine, posamezna popravila verjetno ne bodo dovolj.

V takšnem primeru je smiselno razmisliti o celoviti obnovi. Pred novo setvijo je treba preveriti stanje zemlje, odpraviti morebitne težave z odvodnjavanjem, zbito zemljo ali pomanjkanjem svetlobe ter šele nato ponovno posejati travo.

Viri: Royal Horticultural Society, NDR, Mein schöner Garten, Garten+Haus