Zakaj granatno jabolko nenadoma poči? Vrtnarji opozarjajo na eno največjih napak

Pokanje granatnih jabolk se najpogosteje pojavi v času rasti in zorenja plodov. Lupina preprosto ne zmore več slediti hitremu povečevanju notranjosti plodu.

Pregled raziskav v reviji International Journal of Fruit Science med pomembnimi vzroki navaja neenakomerno namakanje, vodni stres, visoke temperature, nizko zračno vlago in velika temperaturna nihanja. Na pokanje lahko vplivajo tudi pomanjkanje nekaterih hranil ter lastnosti posamezne sorte.

Pri tem je pomembno, da ne iščemo samo enega krivca. Raziskovalci poudarjajo, da je pokanje posledica prepletanja vremenskih razmer, oskrbe z vodo, prehrane rastline in genetskih lastnosti plodu.

Granatovec lahko precej dobro prenaša sušne razmere, vendar to ne pomeni, da je dobro, če je drevo dolgo brez vode, nato pa dobi veliko količino vode naenkrat.

Po daljšem sušnem obdobju se razvoj plodu upočasni, lupina pa izgublja prožnost. Ko rastlina nato nenadoma dobi veliko vode, se notranji deli plodu hitro napolnijo in povečajo. Lupina temu tempu ne more vedno slediti in začne pokati.

Marsikdo opazi, da plodovi počijo prav po močnem dežju. Na prvi pogled se zdi nenavadno, saj granatovec potrebuje vodo. Težava je predvsem v tem, kaj se je z drevesom dogajalo pred dežjem.

Če je bila zemlja dlje časa suha, lahko obilne padavine povzročijo zelo hitro spremembo vodnega stanja rastline. Raziskava, objavljena v reviji Agricultural and Forest Meteorology, je pokazala, da so bili plodovi predhodno vodno obremenjenih dreves po dežju bolj nagnjeni k pokanju. Notranji sočni deli plodu so se namreč razširili hitreje kot zunanja lupina.

Tudi gradivo Universitat Politècnica de València opozarja, da je granatno jabolko v času obiranja posebej občutljivo na dež in visoko zračno vlago, saj lahko takšne razmere povečajo možnost pokanja plodov.

Najpomembnejše pravilo je preprosto: izogibajte se velikim nihanjem vlažnosti tal.

Če je drevo v sušnem obdobju treba zalivati, je bolje zalivati enakomerno in po potrebi v več manjših odmerkih, kot pa pustiti, da se zemlja popolnoma izsuši, nato pa jo prepojiti z veliko količino vode.

Pomaga lahko tudi zastirka okoli drevesa. Ta zmanjša izhlapevanje vode iz tal in pomaga ohranjati bolj stabilno vlažnost. Pri tem pazite, da zastirka ni neposredno naslonjena na deblo.

Pri granatovcu ni dobro določiti univerzalnega urnika zalivanja, saj so potrebe odvisne od vremena, tal, velikosti drevesa in razvojne faze.

Bolj uporabno je spremljati tla. Če se površina hitro izsuši, še ne pomeni nujno, da je suho tudi globlje v območju korenin. Na drugi strani pa lahko težka tla zadržujejo preveč vode.

Raziskave z Universitat Politècnica de València kažejo, da je mogoče pri granatovcu uporabljati tudi nadzorovano zmanjšano namakanje, vendar mora biti časovno prilagojeno razvojni fazi rastline. Dolgotrajen vodni stres v neustreznem obdobju lahko zmanjša pridelek in poveča delež poškodovanih oziroma razpokanih plodov.

Voda ni edini dejavnik. Na odpornost lupine vplivajo tudi hranila.

Pregled strokovne literature kot možne dejavnike izpostavlja predvsem kalcij, bor, cink in kalij. Kalcij ima pomembno vlogo pri zgradbi rastlinskih tkiv, zato je njegova ustrezna oskrba pomembna tudi za kakovost lupine.

To pa ne pomeni, da je treba granatno jabolko na pamet gnojiti s kalcijem ali borom. Prevelike količine posameznega hranila lahko povzročijo druga neravnovesja.

Če se pokanje pojavlja iz leta v leto, je zato bolj smiselna analiza tal oziroma strokovna ocena prehrane rastline kot naključno dodajanje gnojil.

Nekatere sorte so bolj občutljive na pokanje kot druge.

Na to vplivajo debelina in prožnost lupine, oblika plodu, njegova velikost ter genetske lastnosti rastline. Zato se lahko zgodi, da dve granatni jabolki, ki rasteta na podobnih tleh in ju zalivamo enako, ne bosta enako občutljivi.

To je pomembno tudi za domači vrt. Če se določena sorta vsako leto močno odziva s pokanjem plodov, težave morda ne bo mogoče v celoti odpraviti samo s spremembo zalivanja.

Ko granatno jabolko poči, ga je najbolje čim prej pregledati. Razpoka namreč odpre pot vlagi, žuželkam in povzročiteljem gnitja.

Raziskava o pokanju granatnih jabolk, objavljena v znanstveni zbirki Plants, opozarja, da so razpokani plodovi bolj izpostavljeni propadanju in napadu povzročiteljev bolezni. Zato ni dobro, da poškodovani plodovi dolgo ostanejo na drevesu.

Če je razpoka manjša in je notranjost sadeža čista, brez plesni in neprijetnega vonja, ga lahko oberemo in čim prej uporabimo. Če so prisotni plesen, gniloba ali drugi znaki kvarjenja, sadež zavrzite.

Za domači vrt je ena najpreprostejših rešitev dobra zastirka.

Plast organske zastirke, na primer iz sekancev ali drugega primernega materiala, lahko pomaga zmanjšati izhlapevanje in ublažiti hitre spremembe vlažnosti tal. Tako korenine niso tako hitro izpostavljene menjavanju suhega in zelo mokrega okolja.

Pri tem je pomembno, da voda po zalivanju lahko normalno odteče. Granatovec sicer dobro prenaša različna tla, vendar zastajanje vode okoli korenin ni zaželeno.

Največ pozornosti zahteva obdobje, ko so plodovi že veliki in se približujejo zrelosti. Takrat lahko kombinacija vročega vremena, suše in nato obilnega dežja hitro povzroči težave.

Prav v sredozemskih razmerah, kjer so poletja vroča in suha, jeseni pa lahko pride do močnejših padavin, je to še posebej pomembno. Poskusi v Valenciji so pokazali, da so lahko strategije namakanja pomembne tudi pri zmanjševanju fizioloških težav pri granatnem jabolku.

Zato je bolje ukrepati, preden začnejo plodovi pokati, ne šele takrat, ko se na lupini pojavijo prve razpoke.

Če granatna jabolka na vašem drevesu vsako leto pokajo, najprej preverite režim zalivanja. Najpogostejša napaka je velik prehod iz sušnih razmer v obilno oskrbo z vodo. Nato preverite kakovost tal, prehrano rastline in sorto. Popolne zaščite ni mogoče zagotoviti, lahko pa z bolj enakomerno oskrbo z vodo in dobro nego možnost pokanja precej zmanjšate.

Viri: International Journal of Fruit Science, Agricultural and Forest Meteorology, Universitat Politècnica de València, Università di Bologna, Plants