Na prvi pogled je vse videti normalno. Rastline so zelene, zemlja vlažna, škodljivcev ne opazite. Potem pa se zgodi: solata začne veneti, krompir ima luknje, korenine so poškodovane. In vi ne veste zakaj.

V resnici se težava morda skriva tam, kjer je najmanj pričakujete – pod površjem zemlje. Strune, ličinke hroščev, lahko dolgo časa ostanejo neopažene, medtem ko počasi, a vztrajno uničujejo vaš pridelek.

Mnogi vrtičkarji jih opazijo šele, ko je škoda že narejena. Zato je ključno, da znate pravočasno prepoznati njihove znake in se nanje odzvati, preden izgubite večji del vrta.

Če niste prepričani, ali so za težave res krive strune, preverite tudi najpogostejše škodljivce na vrtu in njihove znake, saj imajo številni zelo podobne posledice na rastlinah.

Strune - ene najbolj resnih vrtnih škodljivcev

Strune ne marajo suhe in vroče zemlje.
Strune ne marajo suhe in vroče zemlje. FOTO: Profimedia

Četudi ste strune v zemlji odkrili šele pred kratkim, je velika verjetnost, da so se tja naselile že precej dolgo nazaj. Ličinke imajo namreč precej dolg življenjski cikel, ki lahko traja od 3-6 let.  Ob idealnih pogojih, ki vključujejo dovolj visoko temperaturo ozračja in veliko vlage v tleh, se v zemlji lahko namnožijo in tam ostanejo tudi več let. 

Če imajo ob tem na voljo še hrano v obliki korenin, gomoljev in stebel, pa vašega vrta zelo verjetno ne bodo zapustile prostovoljno. Prehranjujejo se predvsem s travo, fižolom, koruzo, rdečo peso, korenjem, žitom, krompirjem, pa tudi drugimi vrtninami.  

Ker imajo strune rade vlago in ker slednja lahko povzroči ali spodbudi veliko bolezni rastlin, preverite tudi članek, ki smo ga pripravili na temo, kaj so nujna opravila v vrtu po hudih nalivih

Življenjski cikel strun

Večino svojega življenjskega cikla strune preživijo kot ličinke v zemlji na istem mestu. Odrasli hrošči se nato na to mesto pogosto vračajo in tam izvalijo nova jajčeca.  

Spomladi, ko se zemlja segreje na 10 stopinj C, odrasli hrošči pokukajo iz svojih skrivališč in tako v poletnem času na površino tal odložijo tudi do 300 jajčec. Priljubljena mesta za odlaganje jajčec so polja, vrtovi ali travnate in s plevelom porasle površine. Ko odloži vsa jajčeca, odrasel hrošč pogine.  

Strune so ličinke hrošča pokalice.
Strune so ličinke hrošča pokalice. FOTO: Profimedia

Odvisno od temperature zraka se jajčeca izležejo po nekaj dneh do nekaj tednih

Ličinke se preostanek poletja hranijo s semeni in podzemnimi deli rastlin, nato prezimijo in se naslednjo pomlad ponovno začnejo hraniti. Ta vzorec se nadaljuje več let, vse dokler se ne spremenijo v odraslega hrošča.  

Kako prepoznamo ličinke strun in odrasle hrošče

Na novo izležene ličinke so bele in v dolžino merijo približno 2 milimetra. Odrasle ličinke so nekoliko večje, merijo do 3 centimetre. Po prvem mesecu se pri nekaterih vrstah razvije trda telesna lupina, pri drugih pa mehka. Barva ličink sega od svetleče rumenorjave ali kostanjevo rjave do temno rjave. Telo je vitko, valjasto in členkasto, s tremi pari kratkih nog.  

Strune se prehranjujejo z najrazličnejšimi vrtninami.
Strune se prehranjujejo z najrazličnejšimi vrtninami. FOTO: Dreamstime

Sumite, da so vaš pridelek napadle strune?

Če sumite, da so vaš pridelek napadle strune, bodite pozorni na njih, ko obdelujete vrtno zemljo. Ličinke se običajno nahajajo v zgornjih šestih centimetrih zemlje, ko je zemlja prevroča ali prehladna, pa se lahko zakopljejo tudi globlje. Kako globoko v tleh jih boste našli, je odvisno tudi od vlažnosti tal – ker imajo rade vlažno zemljo, se poleti zakopljejo nekoliko globlje.

Podobne poškodbe namreč lahko povzročajo tudi drugi talni škodljivci. Eden najpogostejših je bramor, ki prav tako napada korenine in podzemne dele rastlin – kako ga prepoznati in odstraniti, preverite v vodiču o bramorju.

Kako ukrepati proti strunam

Ličink strune se bomo najlažje znebili ob koncu aprila ali v začetku maja ter v septembru in oktobru, saj v teh obdobjih poteka proces levitve in so zato najbolj občutljive. Ne glede na to, kateri postopek boste izbrali, pa boste proces zelo verjetno morali ponoviti večkrat.  

Proti strunam se borimo s pripravki, ki vsebujejo apneni dušik.
Proti strunam se borimo s pripravki, ki vsebujejo apneni dušik. FOTO: Adobe Stock

Pripravki za zatiranje strun

Na trgu najdemo najrazličnejše pripravke za zatiranje strun, s katerimi se jih lahko enostavno in učinkovito znebimo. Navadno gre v teh pripravkih za apneni dušik, ki ga najdemo v obliki granulata ali pa tekočega gnojila. Zadostovalo pa bo tudi čisto apno v prahu.

Poskrbite za dobro odcedno zemljo

Strune imajo rade mokro zemljo. V kolikor bo vaša zemlja dobro odvajala vodo, je večja verjetnost, da jih odvrnete od naselitve na svojemvrtu.

Upoštevajte pravila kolobarjenja

Upoštevajte kolobarjenje na gredicah. Ker ličinke strun prezimijo v tleh, so na novo posejane vrtnine zanje lahka tarča. Če vam strune povzročajo preglavice, morda razmislite o tem, da gredico leto ali dve pustite prazno.  

Zemljo pozimi obilno potresite s pepelom

Pozimi lahko zemljo večkrat obilno potresete s pepelom. Ta bo zemljo dodatno izsušil ter tako ustvaril neugodne pogoje za razvoj ličink.  

Zakaj na vrtu uporabiti lesni pepel?
Preberi še
Zakaj na vrtu uporabiti lesni pepel?
Razlagalnik

Strune so ličinke hroščev iz družine pokalic (Elateridae). Ime 'pokalice' so dobile po svoji nenavadni sposobnosti, da se, če se znajdejo na hrbtu, s hitrim premikom telesa prevrnejo nazaj v pokončen položaj, pri čemer oddajo značilen zvok, ki spominja na pok. Ta mehanizem jim služi kot obramba pred plenilci in kot način za hitro pobeg iz neugodnih situacij.

Kolobarjenje je načrtovana izmenjava različnih vrst vrtnin na isti gredici skozi več let. Glavni namen kolobarjenja je ohranjanje rodovitnosti tal in preprečevanje kopičenja specifičnih škodljivcev ter bolezni, ki so vezani na določene rastlinske družine. Z menjavo rastlin prekinemo življenjski cikel škodljivcev, kot so strune, saj jim vsako leto ne nudimo istega vira hrane, kar zmanjšuje njihovo populacijo in potrebo po uporabi kemičnih sredstev.

Bramor (Gryllotalpa gryllotalpa) je velika, podzemna žuželka iz družine kobilic, ki je prilagojena na življenje v zemlji. Ima močne, lopataste sprednje noge, ki so specializirane za kopanje rovov. S strunami ga pogosto zamenjujemo, ker obe vrsti škodljivcev živita pod površjem in povzročata podobno škodo na koreninskem sistemu rastlin. Vendar pa je bramor precej večji od ličink strun in ga je mogoče prepoznati po njegovem značilnem oglašanju v mraku ter po rovih, ki jih pušča tik pod površino zemlje.

Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.