To je najboljši čas za sajenje krompirja

VRT

To je najboljši čas za sajenje krompirja

L.M.
18.02.2024, 5:00
0

Krompir je trajna zelnata rastlina, ki izvira iz perujskih Andov, kjer so ga gojili že pred 8000 leti. V Evropo so ga prinesli španski raziskovalci v 16. stoletju, zaradi visoke prehranske vrednosti pa se je razširil tudi po Evropi. Skozi zgodovino in še danes krompir ostaja pomemben vir hrane in eden najpogostejših poljskih pridelkov.

V povprečju so surovi gomolji sestavljeni iz 75 odstotkov vode, 18 odstotkov škroba, 2 odstotkov beljakovin, 1,5 odstotka sladkorja in manjše vsebnosti nekaterih drugih snovi. Je odličen vir kompleksnih ogljikovih hidratov – škroba, vitaminov C in B, ne vsebuje holesterola in soli, po drugi strani pa je poln mineralov, kot so kalij, magnezij in železo.

Z izjemo gomolja je rastlina strupena, ker vsebuje alkaloid solanin. Steblo je razdeljeno na nadzemni in podzemni del, navadno doseže višino od 30 do 150 centimetrov.

Ali je krompir zelenjava? To pravijo strokovnjaki.
PREBERI ŠE
Ali je krompir zelenjava? To pravijo strokovnjaki.

Nihanje temperature za rast krompirja ni ugodno

Krompirju ustreza stalna temperatura brez velikih nihanj tako v rastni sezoni kot tudi v času zimskega mirovanja gomoljev v skladišču. Minimalna temperatura tal za sajenje mora biti 6–8 stopinj Celzija, optimalna za rast gomoljev pa je nekje med 17 in 20 stopinj Celzija. Steblo in listi pri temperaturi od –1 do –2 stopinji Celzija zmrznejo. Pri višjih temperaturah od optimalne se tvorba gomoljev in pridelek zmanjšata, pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija pa se rast gomoljev popolnoma ustavi.

Optimalna temperatura za kalitev je od 12 do 15 stopinj Celzija, kar pospeši proces za 10–12 dni. Visoka temperatura zmanjša pridelek, vendar kratkotrajno povišanje temperature do 20 stopinj Celzija na začetku kalitve in nato znižanje temperature na 8–10 stopinj Celzija poveča pridelek.

V sušnem obdobju je priporočljivo dodatno namakanje

Krompir je rastlina zmerno vlažnega podnebja, s pomanjkanjem vode pa pridelek in kakovost gomoljev upadata. V razmerah sušnega ali prekomerno mokrega obdobja gomolji postanejo deformirani ali popokajo.

Zeleni del za rast potrebuje veliko sonca.
Zeleni del za rast potrebuje veliko sonca. / FOTO: Adobe Stock

Več sonca kot prejme rastlina, lepša in hitrejša bo rast gomoljev

Za okrepitev vrhnje rasti, ki bo podpirala močne korenine, posadite krompir na polnem soncu. Rastlina lahko prenese delno senco, vendar gomolje pod zemljo hrani bujna vrhnja rast. Več sonca torej, tem bolje – vsaj od šest do osem ur na dan. Medtem ko zelenje potrebuje veliko neposredne svetlobe, je gomolje treba zaščititi pred soncem, če niso dobro zakopani pod zemljo ali celo pogledajo na plan. 

Krompir potrebuje rahla, dobro prepustna tla

Najprimernejša je rahla, prepustna, peščeno-humusna in peščeno-ilovnata prst z drobljivo strukturo ter bogata z mineralnimi in organskimi snovmi. Krompirju ne ustrezajo težka, razmočena tla z visoko podtalnico. Optimalen pH se giblje med 5 in 6,5. 

Kolobarjenje je eden od osnovnih principov pridelave krompirja

S pravilnim kolobarjenjem lahko preprečimo ali zmanjšamo možnost za škodljivce ter povečamo kakovost pridelka. Zaradi fitohigienskih razlogov se izogibamo večletnemu sajenju na isto mesto – predvsem zaradi zaščite pred rumeno krompirjevo ogorčico. Na isto mesto lahko rastlino posadimo približno po treh letih.

Krompir predstavlja enega najpomembnejših virov prehrane.
Krompir predstavlja enega najpomembnejših virov prehrane. / FOTO: Dreamstime

Obdelava tal pred sajenjem je priporočljiva že v jeseni

Obdelavo tal pričnemo s poletno-jesenskim oranjem. Če je mogoče, jo preorjemo do globine 20 centimetrov in spodnjo plast zrahljamo še 12 centimetrov globoko. Na dnu brazde ne sme nastati neprepustna plast. Največkrat že v tem koraku v tla vnesemo ustrezno količino gnoja. Za organsko gnojenje krompirja najpogosteje uporabljamo gnoj. Ta vsebuje vse makro- (fosfor, dušik in kalij) ter mikroelemente (mangan, baker, cink in podobno). Pozitivne lastnosti organskega gnojenja z gnojem se kažejo v povečanju humusne komponente tal in hitrejšem segrevanju tal zgodaj spomladi, ko so potrebne višje temperature za rast in razvoj kalčkov gomoljev.

Krompir vzgajamo iz gomoljev

Za sajenje je treba izbrati zdrave, nepoškodovane gomolje, ki tehtajo okoli 50–60 gramov. Velikost gomoljev določa način sajenja, torej sadilno razdaljo med vrstami in v vrsti ter globino sajenja. Semenski gomolji morajo biti enotni po velikosti in obliki, brez deformacij in poškodb.

V hladnejšem podnebju običajno sadimo krompir od sredine do pozne pomladi, vendar je to odvisno tudi od same sorte krompirja. 

V hladnejšem podnebju običajno sadimo krompir od sredine do pozne pomladi.
V hladnejšem podnebju običajno sadimo krompir od sredine do pozne pomladi. / FOTO: iStockphoto

Semenski krompir posadimo v brazdo, globoko okoli 15 centimetrov. Na vsaki strani pustimo približno 30 centimetrov prostora za rast rastline. Okoli vsakega posameznega gomolja potresemo 2 žlici gnojila z nizko vsebnostjo dušika in visoko vsebnostjo fosforja. Nato brazdo zakrijemo z zemljo in zalijemo.  

Nekaj dodatnih nasvetov za boljši pridelek

Če želite podaljšati rastno sezono krompirja, izberite zgodnjo in pozno sorto. Sadite jih hkrati, vendar se sorta pozne sezone pobere nekaj tednov po tem, ko ste že izkopali glavni krompir.

Kupite certificiran semenski krompir brez bolezni. Poskus sajenja krompirja, kupljenega v trgovini, je igra na srečo. Poleg tega, da bi krompir lahko imel bolezni, trgovci krompir pogosto tretirajo z zaviralcem rasti, da preprečijo kalitev v trgovini.

Krompirja ne sadite tam, kjer so prejšnje leto rasli paradižniki ali jajčevci. Ta zelenjava spada v isto družino razhudnikov in lahko pritegne podobne škodljivce in težave.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke