Ne hitite z zastiranjem vrta: preverite, kdaj je za to najboljši čas

Zastiranje tal je koristno tako jeseni kot spomladi, vendar ne v vseh razmerah. Jeseni lahko plast zastirke pomaga zaščititi korenine pred mrazom in omejiti izpiranje tal, spomladi pa z njo zadržujemo vlago in preprečujemo razraščanje plevela.

Britansko Kraljevo hortikulturno združenje (Royal Horticultural Society) priporoča zastiranje sredi ali proti koncu pomladi ter jeseni, ko rastline zaključujejo rastno obdobje. Pomembno je, da zastirko položimo na vlažna tla, ne pa na zamrznjeno ali premočeno površino.

Jesensko zastiranje je posebej primerno za grede s trajnicami, grmovnicami in drugimi rastlinami, katerih korenine želimo zaščititi pred zimskimi temperaturnimi nihanji. Organska zastirka, kot so dobro preperel kompost, listovka ali zdrobljeno lubje, pomaga ohranjati enakomernejšo vlažnost tal in postopoma izboljšuje njihovo sestavo.

Jeseni lahko zastremo tudi gola tla na zelenjavnem vrtu. Tako jih zaščitimo pred neposrednim vplivom dežja in zmanjšamo nevarnost zbijanja površine. Vendar moramo upoštevati razmere na vrtu: če so tla že zelo mokra in slabo odcedna, lahko dodatna plast materiala zadržuje preveč vlage.

Strokovnjaki iz britanske organizacije Royal Horticultural Society poudarjajo, da je pri zastiranju pomembna tudi izbira materiala. Zastirka iz lesa in lubja je uporabna predvsem okoli dreves in grmovnic, dobro preperela organska snov pa lahko izboljša strukturo tal.

Če imate težka glinena tla, ki pozimi dolgo ostajajo mokra, ali vrt na območju z veliko padavinami, je lahko smiselno zastiranje odložiti. Počakajte, da se tla nekoliko osušijo in da jih je mogoče obdelovati, ne da bi jih teptali ali zbijali.

Pomlad je dobra izbira tudi takrat, ko želimo pred začetkom nove rastne sezone omejiti plevel. Zastirko položimo, preden se enoletni pleveli močno razrastejo. Tako jim otežimo dostop do svetlobe in zmanjšamo poznejše delo na gredah.

Britansko združenje Royal Horticultural Society v navodilih za uporabo organske snovi priporoča pozno zimo ali zgodnjo pomlad, ko so tla dovolj vlažna, vendar ne razmočena. Če je površina blatna ali zamrznjena, je bolje počakati na primernejše razmere.

Izbira je odvisna od tega, kaj želimo doseči in katere rastline rastejo na vrtu.

Odpadlo listje: primerno je predvsem pod drevesi in grmovnicami ter na gredah, kjer želimo tla zaščititi z naravnim materialom. Večje liste je priporočljivo nekoliko zdrobiti, da se ne sprimejo v gosto plast.

Dobro preperel kompost: pomaga izboljšati strukturo tal in jim postopoma vrača hranila. Primeren je za zelenjavne in okrasne grede.

Zdrobljeno lubje: uporabno je okoli dreves in grmovnic, kjer želimo omejiti rast plevela in zmanjšati izhlapevanje vode.

Slama: primerna je predvsem za zelenjavni vrt, kjer pomaga ohranjati vlago in zmanjšuje stik plodov z zemljo.

Pomembno je, da uporabljamo zdrav rastlinski material in dobro preperelo organsko snov. Bolnih rastlinskih ostankov ne razprostiramo po vrtu, saj lahko s tem širimo bolezni.

Pred zastiranjem odstranimo plevel in tla po potrebi zalijemo. Nato razporedimo enakomerno plast materiala. Za večino običajnih organskih zastirk je primerna debelina približno pet do sedem centimetrov, pri čemer upoštevamo vrsto materiala in potrebe rastlin.

Zastirke nikoli ne nasujemo neposredno ob deblo drevesa ali stebla grmovnic. Ob stiku z njimi se lahko zadržuje preveč vlage, kar poveča tveganje za gnitje in bolezni. Okoli debla zato pustimo nekaj centimetrov prostega prostora.

Tudi pretiravanje ni koristno. Predebela plast lahko prekrije nizke rastline, ovira vznik manjših čebulnic ali zadržuje preveč vode. Pri rastlinah, ki potrebujejo suha in dobro odcedna tla, na primer pri nekaterih sredozemskih zeliščih, je treba biti še posebej previden.

Če so tla jeseni vlažna, vendar ne razmočena, je zastiranje smiselno že pred zimo, zlasti okoli trajnic, dreves in grmovnic. Če je vrt pogosto premočen ali so tla težka in slabo odcedna, raje počakajte do pozne zime oziroma pomladi.

Najpomembnejše je, da zastirko prilagodimo rastlinam, vremenu in stanju tal. Tako bomo zmanjšali rast plevela, bolje ohranjali vlago in rastlinam pomagali, da bodo v novo rastno sezono vstopile v ugodnejših razmerah.

Viri: Royal Horticultural Society, Gardeners' World