Redno kosite travo
Visoka trava in zaraščeni kotički so idealno skrivališče za klope. Strokovnjaki za zatiranje škodljivcev, ki jih povzema The Spruce, priporočajo redno košnjo, saj klopi veliko težje preživijo na odprtih in sončnih površinah.
To priporočilo velja tudi za Slovenijo, kjer je najpogostejša vrsta klopa Ixodes ricinus, ki najbolje uspeva v vlažnem rastlinju in senci. Raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so ugotovili, da na aktivnost klopov pomembno vplivajo mikroklimatske razmere, predvsem vlaga in gostota rastlinja.

Odstranite listje, veje in gosto podrast
Kup odpadlega listja, neurejene žive meje in odmrle veje ustvarjajo vlažno okolje, ki klopom zelo ustreza. Po priporočilih revije The Spruce je smiselno redno odstranjevati vrtne odpadke, obrezovati grmovnice in preprečevati nastanek senčnih, neprehodnih kotičkov.

Med vrtom in gozdom ustvarite zaščitni pas
Če vaš vrt meji na gozd ali travnik, strokovnjaki priporočajo nekaj deset centimetrov širok pas iz gramoza, sekancev ali lubja. Po navedbah National Geographica takšna fizična ovira klopom oteži prehod iz naravnega okolja na trato.
Takšna rešitev je zelo primerna tudi za slovenske vrtove, ki se pogosto stikajo z gozdnimi robovi.

Ne privabljajte divjih živali
Klopi se na vrt najpogosteje ne 'pripeljejo' sami, ampak jih prinesejo srne, ježi, miši, voluharji in druge živali.
Po mnenju strokovnjakov, ki jih navaja The Spruce, lahko tveganje zmanjšate tako, da:
- ne puščate hrane za divje živali,
- drva shranjujete na suhem in dvignjenem mestu,
- zaprete odprtine, kjer bi se lahko zadrževali glodavci,
- po potrebi zaščitite vrt z ograjo, če živite ob gozdu.
Izberite rastline, ki klopom niso najbolj privlačne
Nobena rastlina klopov ne odganja stoodstotno, vendar strokovnjaki menijo, da lahko nekatere dišavnice pomagajo zmanjšati njihovo prisotnost v neposredni okolici:
- sivka,
- rožmarin,
- žametnice,
- žajbelj.
Te rastline dobro uspevajo tudi v Sloveniji, hkrati pa privabljajo opraševalce in polepšajo vrt.
Trate ne zalivajte prepogosto
Klopi obožujejo vlago. Če trato zalivate vsak dan, ustvarjate razmere, ki jim ustrezajo.
Po priporočilih strokovnjakov je bolje zalivati redkeje, vendar temeljiteje. Tako bodo rastline dobile dovolj vode, površina pa se bo med zalivanji hitreje osušila. To zmanjšuje možnost, da bi se klopi množično zadrževali na vrtu.

Pri večji razširjenosti razmislite o strokovni obravnavi
Če se klopi na vrtu pojavljajo v večjem številu, lahko pomaga ciljno tretiranje najbolj tveganih območij. Po podatkih, ki jih navaja Harvard Lyme Wellness Initiative, so učinkoviti predvsem posegi na robovih gozdov, ob živih mejah in na drugih senčnih delih vrta, kjer se klopi najpogosteje zadržujejo.
Strokovnjaki opozarjajo, da škropljenje celotnega vrta običajno ni potrebno in tudi ni najbolj prijazno do drugih organizmov.

Ne zanašajte se na diatomejsko zemljo
Na spletu se pogosto omenja diatomejska zemlja kot naravna rešitev proti klopom. Vendar novejše ugotovitve strokovnjakov, ki jih povzema The Spruce, kažejo, da njena učinkovitost na prostem ni posebej velika. Deluje le v suhem vremenu, veter in dež pa jo hitro odstranita, zato ni zanesljiva dolgoročna zaščita vrta.
Najboljše rezultate običajno prinese kombinacija urejenega vrta, odstranjevanja skrivališč za klope in zmanjševanja prisotnosti živali, ki jih prenašajo.
Čeprav klopov ni mogoče popolnoma izkoreniniti, lahko z redno košnjo, urejeno okolico in nekaj premišljenimi ukrepi občutno zmanjšate možnost, da bi se zadrževali na vašem vrtu. Po priporočilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pa je tudi na domačem vrtu po delu med travo ali grmovjem smiselno pregledati telo in klope čim prej odstraniti, saj pravočasna odstranitev zmanjša tveganje za prenos nekaterih bolezni.
Sicer pa - ali ste vedeli, da lahko klopi v stanovanju preživijo več dni? V katerem prostoru jih je največ?
Viri: The Spruce, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Harvard Lyme Wellness Initiative, National Geographic, raziskava Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV