Videti je nedolžno, a pri tem priljubljenem zelišču velja nekaj previdnosti

Limonska trava oziroma Cymbopogon citratus izvira iz tropskih območij južne Azije. Danes je nepogrešljiva predvsem v azijski kuhinji, kjer se uporablja pri pripravi juh, omak, marinad in čajev.

Kot pojasnjuje Kraljeva hortikulturna družba, rastlina najbolje uspeva na sončnem, toplem in pred vetrom zaščitenem mestu.

Za uporabo v kuhinji so najprimernejši spodnji, debelejši deli stebel. Liste lahko uporabimo tudi za pripravo dišečega čaja.

Liste ob obiranju režite previdno, saj so lahko precej ostri. Za kuhinjsko uporabo odrežite spodnji del stebla, ga po potrebi narežite in dodajte jedi. Trši del lahko po kuhanju preprosto odstranite.

Limonska trava potrebuje toplo, sončno in zavetno lego, zato ji na vrtu namenite mesto, kjer bo imela čim več neposrednega sonca. Zemlja naj bo rodovitna, rahla in dobro odcedna, saj ne mara zastajanja vode. V obdobju rasti jo zalivajte redno, vendar šele, ko se vrhnja plast zemlje nekoliko osuši. V loncu potrebuje nekoliko več vode kot na prostem, vendar tudi tam pazite, da korenine ne stojijo v vodi.

Za bujno rast ji lahko v rastni sezoni vsakih nekaj tednov dodate organsko gnojilo. Pri obrezovanju ni treba pretiravati – odstranjujte predvsem suhe, poškodovane in porumenele liste, zunanja stebla pa lahko postopoma odrežete in uporabite v kuhinji. Če se rastlina preveč razraste, jo lahko spomladi razdelite in tako pomladite.

Ker limonska trava ne prenese zmrzali, jo je v hladnejših krajih najbolje gojiti v loncu. Pred prvo slano jo prestavite v svetel in nekoliko hladnejši prostor ter pozimi zalivajte zmerno. Spomladi jo lahko, ko mine nevarnost nizkih temperatur, postopoma znova prestavite na prosto.

Limonska trava vsebuje različne rastlinske spojine, med njimi citral, zaradi katerega ima značilen limonast vonj in okus. Prav zaradi teh snovi so jo raziskovali tudi zaradi morebitnih protimikrobnih in drugih bioloških učinkov.

Toda pri tem je pomembno ločiti med tradicionalno uporabo in znanstveno potrjenimi učinki. Memorial Sloan Kettering Cancer Center opozarja, da številne obljubljene koristi izvirajo predvsem iz laboratorijskih in predkliničnih raziskav, medtem ko je kakovostnih raziskav pri ljudeh precej manj.

Zato limonske trave ni smiselno predstavljati kot zdravilo za posamezne bolezni.

Običajna uporaba limonske trave v prehrani je nekaj povsem drugega kot uživanje zelo koncentriranih pripravkov oziroma olj. Pri večjih količinah je potrebna previdnost, saj lahko pride do neželenih učinkov.

Pri prekomernem uživanju so med drugim opisani omotica, zaspanost, suha usta in pogostejše uriniranje. Še več previdnosti je potrebne pri eteričnem olju limonske trave, ki je zaradi visoke koncentracije bistveno drugačno od svežega stebla ali čaja.

Eteričnega olja zato ni primerno uživati na lastno pest, pri nanašanju na kožo pa ga je treba ustrezno razredčiti, saj lahko pri občutljivih ljudeh povzroči draženje.

Pri nosečnosti je dobro biti še posebej previden pri koncentriranih zeliščnih pripravkih. Pri limonski travi ni dovolj kakovostnih podatkov, da bi lahko terapevtske količine označili kot varne.

To pa ne pomeni, da je treba limonsko travo izločiti iz prehrane. Bistvena je razlika med majhno količino, ki jo uporabimo kot začimbo, in koncentriranim pripravkom ali eteričnim oljem.

Limonska trava je tako lahko zelo uporabna rastlina tudi v domačem okolju. Najbolj smiselna je njena zmerna uporaba v kuhinji in pri pripravi čaja, medtem ko je pri koncentriranih pripravkih bolje upoštevati več previdnosti. Naravno namreč še ne pomeni, da je nekaj primerno za uživanje v poljubnih količinah.

Viri: Kraljeva hortikulturna družba; Memorial Sloan Kettering Cancer Center; Evropska agencija za varnost