Na jesenski vrt ne čakajte do septembra: to lahko posejete že avgusta

Največja napaka je čakanje na september ali celo oktober, čeprav se nam zdi, da je takrat jesensko sajenje bolj logično. Pri številnih vrtninah je takrat lahko že prepozno.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pri načrtovanju jesenskega vrta treba upoštevati predvsem povprečni datum prve slane na določeni lokaciji in čas, ki ga rastlina potrebuje od setve do zrelosti. Nekatere jesenske vrtnine prenesejo tudi hladnejše noči, druge pa rast ustavijo precej prej.

Za slovenske vrtičkarje to pomeni predvsem eno: ne glejte samo koledarja, temveč tudi vreme in značilnosti svojega kraja. Na Primorskem lahko določene posevke vzgajamo dlje kot na višjih in hladnejših območjih, medtem ko je treba na Gorenjskem ali na višjih legah računati na zgodnejši prihod hladnih noči.

Avgust ni mesec, ko bi morali vrt pustiti pri miru. Nasprotno – ko se sprostijo grede po krompirju, grahu, zgodnjem korenju ali solati, jih lahko ponovno izkoristimo.

Med najbolj uporabnimi vrtninami za pozno poletno setev so:

- redkvica,

- špinača,

- motovilec,

- solata za jesensko in zimsko pridelavo,

- rukola,

- blitva,

- repa in nekatere druge hitro rastoče korenovke.

Royal Horticultural Society v avgustovskih priporočilih izpostavlja hitro rastoče solatnice, redkvico, mlado čebulo in špinačo za jesenski pridelek. Pri tem pa poudarja, da je izbira primerna predvsem tam, kjer vremenske razmere dopuščajo dovolj dolgo rastno obdobje.

Če ste avgusta vrt zaradi dopustov nekoliko zanemarili, ni razloga za paniko. Tudi konec avgusta lahko posejete marsikaj, vendar je izbira nekoliko drugačna kot v začetku meseca.

Takrat imajo prednost hitro rastoče vrtnine, pri katerih do obiranja ne potrebujemo več mesecev. Redkvica je ena najbolj hvaležnih možnosti, saj lahko pridelek razvije precej hitreje kot večina jesenskih vrtnin.

Za nekoliko poznejšo setev so zanimive tudi špinača, rukola in nekatere sorte solate. RHS svetuje, da se za jesensko oziroma zimsko pridelavo pri solati izberejo primerne sorte, pri čemer je za zgodnjo zimsko pridelavo mogoče sejati tudi v začetku avgusta.

Pri pozni setvi pa je pomembno, da ne izberete sorte samo zato, ker jo imate doma v predalu. Preverite podatke na vrečki, predvsem čas do pobiranja in priporočeni čas setve.

Če bi morali izbrati eno vrtnino, ki jo je vredno poskusiti poleti posejati za jesensko pobiranje, je špinača zelo dobra kandidatka.

RHS navaja, da se odpornejše sorte špinače sejejo od poznega poletja do zgodnje jeseni za jesensko ali zgodnjepomladansko pobiranje. Hkrati opozarja, da je treba s setvijo počakati, če so pozno poleti temperature še zelo visoke, saj špinača najbolje kali v hladnejših razmerah.

To je pomembna podrobnost tudi za slovenske vrtove. Če avgusta udari vročinski val, ni smiselno semena posejati v popolnoma izsušeno, razgreto gredo in nato pričakovati čudež. Boljša možnost je počakati na nekaj dni z nižjimi temperaturami oziroma posejano površino zaščititi pred najmočnejšim soncem.

Poletna tla so lahko po več tednih vročine trda in izsušena. Če v takšno zemljo posejete drobno seme, bo kalitev neenakomerna ali pa je sploh ne bo.

Pred setvijo zato tla dobro pripravite. Odstranite ostanke prejšnjega posevka, odstranite plevel in zgornjo plast zemlje nekoliko zrahljajte. Če je zemlja izčrpana, ji dodajte zrel kompost oziroma hranila skladno s potrebami konkretne vrtnine.

Agronomi pri sajenju drugega posevka svetujejo, da se pred novo setvijo tla pripravijo in po potrebi dopolnijo s hranili, ki jih je prejšnji posevek porabil.

Pri setvi v avgustu pa je ključna predvsem enakomerna vlaga. Ne zalivajte samo enkrat obilno in nato pustite, da se greda več dni popolnoma izsuši. Pri drobnih semenih je precej pomembneje, da je zgornja plast zemlje stalno dovolj vlažna, dokler ne vzkalijo.

Za jesenski vrt niso uporabna samo semena. Če želite prihraniti nekaj časa, lahko posežete tudi po sadikah solate, zelja, ohrovta, brokolija in drugih primernih vrtnin, vendar je treba upoštevati trenutno vreme.

V obdobju velike vročine presajanje predstavlja dodaten stres. Zato je bolje saditi zvečer ali ob oblačnem dnevu, sadike po presajanju dobro zaliti in jih prvih nekaj dni pozorno opazovati.

Pri križnicah je pomembno tudi varovanje pred škodljivci. Mladi listi so privlačni za različne škodljivce, zato lahko že preprosta zaščitna mreža pomeni precejšnjo razliko.

Solata je ena tistih vrtnin, pri katerih lahko z zaporednimi setvami precej podaljšamo sezono.

Royal Horticultural Society priporoča tudi setev manjših količin v zaporednih terminih, saj tako ne dobimo vsega pridelka naenkrat. Pri solatah je to še posebej uporabno, ker lahko nekaj glavic poberemo prej, druge pa pustimo, da se razvijajo naprej.

Za jesenski vrt izbirajte sorte, ki so primerne za hladnejši del leta. Če nameravate pridelek obdržati tudi v hladnejših mesecih, lahko uporabite kopreno, tunel ali drugo primerno zaščito.

September je za vrt še vedno zelo pomemben. Takrat lahko nadaljujemo s setvijo nekaterih vrtnin, ki bodo pridelek dale jeseni ali prezimile.

Po priporočilih Royal Horticultural Society so septembra med možnostmi za setev oziroma sajenje med drugim zimska solata, špinača, rukola in različne solatne mešanice. Takrat lahko sadimo tudi prezimne čebulčke.

Podobno je navedeno v njihovem koledarju za jesensko pridelavo, kjer je september označen kot primeren čas za solato, redkvico, solatne liste in špinačo.

Če je kakšna greda po poletni sezoni ostala prazna, je ni treba nujno pustiti gole vse do pomladi.

Ena možnost je jesenska setev vrtnin, druga pa zeleno gnojenje oziroma prekrivni posevek. Ta lahko pomaga zaščititi tla pred vremenskimi vplivi in zmanjšati izgubo hranil.

Tudi slovensko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri načelih pridelave zelenjave poudarja pomen spremljanja stanja rastlin, tal in vremenskih razmer, pri profesionalni pridelavi pa so pomembni tudi kolobar, kakovost tal in ustrezno načrtovanje posevkov.

Koledar je pri jesenskem vrtu samo okvir. Če čakamo na prve hladne dni, smo lahko za nekatere vrtnine že zamudili optimalen čas.

Zato se pri jesenskih posevkih priporoča računanje nazaj od pričakovane prve slane: poznati moramo približen čas do zrelosti in pustiti še nekaj rezerve za počasnejšo rast.

Torej, avgusta načrtujte, konec avgusta in septembra pa izbirajte predvsem hitro rastoče ter hladno odpornejše vrtnine.

In še ena praktična lekcija: prazna greda poleti ni nujno konec sezone. Če jo pravočasno pripravite, lahko iz nje dobite še eno lepo bero.

Viri: Southern Living, The Spruce, Royal Horticultural Society, GOV.SI