Po neurju: Kako pravilno oceniti škodo na vrtu in rešiti rastline

Največja napaka po neurju je pogosto prehitra odločitev, da vse odstranimo. Številne rastline imajo izjemno sposobnost okrevanja, če so korenine in glavni deli rastline ostali nepoškodovani. Rastline po vremenskih ujmah pogosto potrebujejo predvsem čas, pravilno nego in premišljene posege, ne pa takojšnje odstranitve.

Ko po neurju stopimo na vrt in zagledamo polomljene veje ter raztrgane liste, je prva želja pogosto, da vse porežemo. A strokovnjaki svetujejo previdnost.

Poškodovan list ali veja še ne pomeni nujno, da je rastlina izgubljena. Nekateri deli lahko še vedno opravljajo svojo funkcijo in pomagajo rastlini pri obnovi. Zato je priporočljivo odstraniti predvsem popolnoma odmrle, gnile ali nevarne dele, ne pa izvajati obsežnega obrezovanja brez ocene stanja.

Najprej se po neurju oceni obseg poškodb in šele nato ukrepa. Posebej previdni moramo biti pri drevesih, saj lahko velike poškodovane veje predstavljajo nevarnost za ljudi in objekte.

Dobro je, da se na nevihte pripravite že prej. Kako to storiti, smo na Dominvrt.si že poročali, saj nevihta lahko v nekaj minutah uniči vaš vrt. 

Podobno priporočajo tudi slovenski strokovnjaki. Pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) poudarjajo, da po neurjih in toči ni mogoče uporabiti enakega ukrepa za vse rastline. Pomembno je, katera rastlina je poškodovana, v kateri razvojni fazi je in kako hude so poškodbe.

Na KGZS svetujejo, da po vremenski ujmi najprej dokumentiramo škodo. Fotografije poškodovanih listov, poganjkov, plodov in drugih delov rastline so pomembne tako za oceno stanja kot za morebitno uveljavljanje škode.

Strokovnjaki KGZS opozarjajo, da je treba razlikovati med poškodbami listov, stebel, poganjkov in plodov. Pri sadnem drevju in trajnih nasadih je še posebej pomembno preveriti, ali so poškodovani tudi les, lubje in rastni vršički.

Preden rastlino odstranite, jo dobro preglejte.

Znaki, da ima možnost okrevanja:

- steblo je v notranjosti še zeleno;

- korenine so ostale v zemlji;

- poškodovani so predvsem listi;

- pojavljajo se novi poganjki.

Močan veter, toča ali naliv lahko rastlino močno prizadenejo, vendar videz pogosto vara. Pri mnogih vrstah se nova rast pokaže šele po nekaj tednih.

Po močnem neurju težava niso samo poškodovani nadzemni deli rastlin. Veliko škode lahko povzroči tudi preveč mokra zemlja.

Če voda dlje časa zastaja okoli korenin, te ne dobijo dovolj kisika, kar lahko povzroči gnitje in propad rastline. Strokovnjaki zato svetujejo, da poskrbimo za odtekanje vode in da se po razmočeni zemlji čim manj hodi, saj jo lahko dodatno zbije.

Tudi pri University of California Agriculture and Natural Resources opozarjajo, da lahko preveč mokra tla povečajo nevarnost bolezni in poškodb koreninskega sistema.

O preventivnih ukrepih za zaščito vrta pred nalivi, točo in močnimi vetrovi smo se pogovarjali tudi s prof. ddr. Ano Vovk z oddelka za geografijo in varstvo okolja Filozofske Fakultete v Mariboru. Preverite, kaj je povedala za Dominvrt.si!

Veter lahko na tla položi visoke trajnice, zelenjavo ali mlada drevesa. Toda tudi tukaj velja: ne ukrepajte prehitro.

Če je rastlina le upognjena, jo lahko nežno podpremo s količkom in mehko vezjo. Preveč grobo ravnanje lahko poškoduje še zdrave dele.

Strokovnjaki priporočajo, da rastlinam omogočimo nekaj časa za okrevanje, saj se nekatere po nekaj dneh začnejo same vračati v bolj pokončen položaj.

Poškodbe zaradi toče niso samo estetski problem. Rane na listih, steblih in plodovih so lahko vstopna mesta za različne bolezni.

Pri KGZS opozarjajo, da je po toči pomembno spremljati zdravstveno stanje rastlin in po potrebi uporabiti ustrezne zaščitne ukrepe. Pri sadnem drevju je pomembno odstraniti močno poškodovane plodove, ki bi lahko začeli gniti in predstavljali vir dodatnih težav.

Pogosta napaka po neurju je, da želimo poškodovane rastline takoj "okrepiti" z dodatnim gnojilom.

Toda rastlina v stresu najprej potrebuje obnovo, ne dodatne obremenitve. Najpomembnejši so urejena tla, dovolj vode, odstranitev nevarnih poškodb in čas.

Ko začne rastlina ponovno aktivno rasti, lahko razmišljamo o dodatnem gnojenju.

Najboljši nasvet izkušenih vrtnarjev je pogosto zelo preprost – počakajte.

Vrt, ki je dan po neurju videti popolnoma uničen, lahko čez nekaj tednov preseneti z novimi poganjki in obnovljeno rastjo. Rastline so skozi evolucijo razvile številne načine preživetja in marsikatera se lahko pobere tudi po zelo hudih poškodbah.

Preden nekaj odstranite, preverite, ali je res mrtvo.

Najboljša zaščita je preventiva. Strokovnjaki priporočajo:

- pravočasno privezovanje visokih rastlin;

- odstranjevanje šibkih in poškodovanih vej;

- uporabo opor pri občutljivih rastlinah;

- prestavljanje lončnic na zaščitena mesta ob napovedi neurja;

- izbiro bolj odpornih rastlinskih vrst.

Pri University of Minnesota Extension svetujejo tudi, da po neurju opazujemo, katere rastline so poškodbe najbolje prenesle, saj nam to lahko pomaga pri načrtovanju odpornejšega vrta v prihodnje.

Viri: University of Minnesota Extension, University of California Agriculture and Natural Resources, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije - KGZS