Posadite ga enkrat in več let boste imeli sveže zelenje pri roki

Drobnjak (Allium schoenoprasum) je trajnica iz družine lukovk, ki iz leta v leto požene iz istega šopa. Njegovi votli zeleni listi imajo blag okus po čebuli, zato so uporabni v kuhinji, rastlina pa je hkrati dovolj okrasna za robove gredic.

Royal Horticultural Society ga opisuje kot nezahtevno zelišče, ki dobro uspeva na soncu ali v polsenci. Potrebuje predvsem rodovitna in odcedna tla, primeren pa je tudi za gojenje v loncu. Njegovi vijolični cvetovi so užitni in privabljajo opraševalce.

Najbolj mu ustreza sončna lega, vendar bo uspeval tudi v delni senci. Tla naj bodo hranljiva, dovolj vlažna in predvsem dobro odcedna. Drobnjak ne potrebuje posebne priprave tal, če so ta že primerna za rast.

Pri gojenju v loncu izberemo posodo z odprtino za odtekanje vode. Priporoča se posodo, široko in globoko vsaj približno 20 centimetrov, saj tako rastlina dobi dovolj prostora za razvoj korenin.

Za sveže liste pri roki ne potrebujete velikega zelenjavnega vrta. Drobnjak lahko posadimo v lonec na balkon, teraso ali sončno okensko polico.

V posodi se zemlja hitreje izsuši kot na vrtu, zato moramo zalivanje pogosteje preverjati. Hkrati pazimo, da voda ne zastaja. Če se šop sčasoma preveč zgosti, ga lahko razdelimo in posamezne dele ponovno posadimo.

Drobnjak je najbolje obirati sproti. Liste odrežemo s škarjami pri dnu, kadar jih potrebujemo. Redno obiranje spodbuja nastajanje novih listov, zato bo rastlina ostala bujna.

Stare liste odstranimo in razrasle šope približno na tri do štiri leta razdelimo. Če po cvetenju rastlino porežemo približno pet centimetrov nad tlemi, bo ponovno pognala sveže listje.

Ko drobnjak zacveti, ga ni treba takoj porezati. Njegova okrogla vijolična socvetja so zelo dekorativna, poleg tega so užitna.

Cvetovi imajo blag okus po čebuli in so primerni za solate, jajčne jedi ter omake. Hkrati so bogati z nektarjem in privlačni za opraševalce.

Če želimo predvsem veliko mladih listov, lahko po cvetenju cvetna stebla porežemo. Če želimo, da se rastlina sama zaseje, nekaj cvetov pustimo.

Drobnjak sicer uporabljamo v majhnih količinah, vendar vsebuje več pomembnih hranil. Po podatkih Santé Magazine, ki se pri hranilnih vrednostih opira na francosko podatkovno zbirko Ciqual, vsebuje 100 gramov surovega drobnjaka približno 39,7 miligrama vitamina C, 260 mikrogramov vitamina K1 in 78,3 mikrograma folata. Prisotni so tudi kalcij, železo, magnezij in kalij.

Pri tem je treba upoštevati, da običajno ne pojemo 100 gramov drobnjaka naenkrat. Njegova prednost v vsakodnevni prehrani je predvsem v tem, da že z majhno količino jedem dodamo svež okus in nekaj mikrohranil.

Drobnjak ima blag okus po čebuli, vendar je precej nežnejši od čebule. Najboljši je sveže narezan in dodan jedem tik pred serviranjem.

Odlično se poda h kuhanemu ali pečenemu krompirju, jajcem, namazom, skuti, juham, solatam in omakam. Z njim lahko popestrimo tudi maslo ali kremne namaze.

Uporabljamo ga predvsem surovega, saj pri kuhanju izgubi del značilnega okusa. Liste zato drobno narežemo in jih dodamo na koncu priprave.

Drobnjak je ena najbolj praktičnih rastlin za domači vrt: zavzame malo prostora, ne zahteva zahtevne nege in nas lahko več let oskrbuje s svežimi listi. Če mu namenimo sončno ali delno senčno mesto in poskrbimo, da tla niso premokra, bo hitro postal eno tistih zelišč, po katera bomo segali skoraj vsak dan.

Viri: Royal Horticultural Society, Société Nationale d'Horticulture de France, Santé Magazine