Prstasta limeta: avstralski citrus, ki preseneti z nenavadnim sadežem
Prstasta limeta (Citrus australasica) izvira iz vzhodne Avstralije, kjer naravno raste predvsem v subtropskih gozdovih zveznih držav Queensland in Novi Južni Wales. Gre za zimzeleno grmovnico oziroma manjše drevo iz družine rutičevk, ki se od običajnih citrusov razlikuje predvsem po obliki plodov. Ti so podolgovati, valjasti in nekoliko spominjajo na prste, po čemer je rastlina tudi dobila svoje angleško ime finger lime.
Njena posebnost se pokaže šele, ko sadež prerežemo. Namesto običajne citrusne sredice se v njem skrivajo številne drobne, sočne kroglice, ki po videzu spominjajo na ribji kaviar. Ob pritisku se zlahka sprostijo iz lupine, v ustih pa počijo in sprostijo svež, izrazito citrusni okus. Prav zaradi te nenavadne notranjosti je rastlina dobila tudi ime kaviar limeta.
Botanična zbirka španske ustanove Todolí Citrus Fundació, ki se posveča raziskovanju in ohranjanju raznolikosti citrusov, navaja, da se plodovi razlikujejo po barvi lupine in notranjosti. Ta je lahko zelenkasta, rumenkasta, rožnata ali temno rdečkasta, odvisno od izbrane različice rastline.

Kakšen okus ima ta 'kaviar' limeta in kako jo uporabljamo v kuhinji?
Prstasta limeta ni zanimiva samo zaradi videza. Njene drobne kroglice imajo osvežilen, nekoliko kiselkast okus, ki spominja na limeto. Ker so posamezne kroglice čvrste in ob ugrizu počijo, jedi dodajo posebno teksturo, ki je z običajnim limoninim ali limetinim sokom ne moremo doseči.
V kulinariki se zato uporabljajo predvsem kot dodatek in okras. Odlično se podajo k morskim jedem, zlasti ribam, školjkam in ostrigam, saj njihova svežina lepo dopolni nežne okuse. Z njimi lahko popestrimo tudi solate, sladice, omake in različne napitke. Nekateri jih dodajajo celo marmeladam, prelivom in koktajlom.
Kot poudarja združenje South Australian Native Foods Association, se prstasta limeta v avstralski kulinariki uporablja tako v slanih kot sladkih jedeh, njena drobna sredica pa je posebej priljubljena pri pripravi morskih jedi. Pri uporabi je najbolje, da kroglice dodamo tik pred postrežbo, saj tako ohranijo svojo značilno obliko in svežino.

Ali jo lahko gojimo na balkonu?
Dobra novica za ljubitelje nenavadnih rastlin je, da za gojenje prstaste limete ne potrebujemo vrta. Uspešno jo lahko vzgajamo tudi v večjem loncu na balkonu ali terasi. Takšna oblika gojenja je celo posebej priporočljiva v krajih, kjer so zime prehladne za njeno celoletno bivanje na prostem.
Prstasta limeta je namreč občutljivejša za mraz kot nekatere druge vrste citrusov. Čeprav lahko prenese kratkotrajne manjše temperaturne padce, daljšega obdobja z močnim mrazom in zmrzali ne prenaša dobro. Francoska vrtnarska spletna stran Promesse de Fleurs navaja, da lahko kratkotrajno prenese temperature približno do minus tri oziroma v ugodnih okoliščinah do minus pet stopinj Celzija, vendar potrebuje zaščito pred dolgotrajno zmrzaljo.
Prav zato je gojenje v posodi praktična rešitev. V toplejših mesecih jo postavimo na balkon, jeseni pa jo pred prihodom nizkih temperatur prestavimo v svetel, zaščiten prostor. Primerna je svetla zimska soba, zimski vrt ali rastlinjak, kjer ni previsokih temperatur. Ogrevani dnevni prostori običajno niso najboljša izbira, saj je zrak v njih pogosto presuh, temperatura pa previsoka.

Kakšen lonec in zemljo potrebuje?
Za uspešno rast izberimo dovolj velik lonec z odprtinami na dnu, skozi katere lahko odvečna voda nemoteno odteka. Zastajanje vode je namreč eden od dejavnikov, ki lahko povzroči težave s koreninami. Ob presajanju izberemo posodo, ki je približno dva- do trikrat večja od koreninske grude.
Najprimernejša je kakovostna zemlja za citruse, ki mora biti hranljiva, rahla in dobro odcedna. Rastlina najbolje uspeva v rahlo kisli do nevtralni prsti, zato se izogibamo izrazito apnenčastim mešanicam. Za izboljšanje odcednosti lahko substratu dodamo grob pesek ali droben prod.
Royal Horticultural Society, ena najuglednejših britanskih vrtnarskih ustanov, priporoča gojenje prstaste limete v posodi z rahlo, ilovnato mešanico, ki ji dodamo material za boljše odvajanje vode. Rastlina potrebuje veliko svetlobe, vendar ji lahko v obdobjih najmočnejšega poletnega sonca zagotovimo nekaj zaščite.

Kam postaviti rastlino in kako jo pravilno zalivati?
Prstasta limeta najbolje uspeva na svetlem, sončnem in pred močnim vetrom zaščitenem mestu. Primerna je južna ali zahodna lega, kjer bo imela dovolj svetlobe za rast in razvoj plodov. Na zelo vročih balkonih ji lahko zagotovimo rahlo popoldansko senco, da se listi in korenine ne pregrevajo.
Pri zalivanju je pomembno ravnovesje. Zemlja naj bo rahlo vlažna, vendar nikoli razmočena. V vročih poletnih dneh bo rastlina zaradi omejene količine zemlje v loncu potrebovala pogostejše zalivanje. Pozimi, ko rast počasneje poteka, količino vode zmanjšamo in počakamo, da se zgornja plast zemlje nekoliko osuši.
Od pomladi do jeseni jo redno dognojujemo z gnojilom za citruse. Posebej pomembno je, da ima na voljo dovolj hranil za cvetenje in razvoj plodov. Občasno preverimo tudi spodnjo stran listov, saj jo lahko napadejo kaparji, volnate uši in pršice.
Kdaj obrodi in kako dolgo moramo čakati na prve plodove?
Pri tej nenavadni rastlini je potrebne nekaj potrpežljivosti. Čas do prvega pridelka je namreč odvisen od starosti sadike, načina razmnoževanja in izbrane sorte. Rastline, vzgojene iz cepljenih sadik, lahko začnejo roditi precej prej kot tiste, ki jih vzgojimo iz semen.
Po podatkih avstralskega združenja South Australian Native Foods Association lahko cepljena drevesca prve plodove razvijejo približno v tretjem letu, večji pridelek pa se običajno oblikuje šele pozneje. Rastline, vzgojene iz semen, lahko na prvi pridelek čakajo bistveno dlje.
Prstasta limeta je sicer počasi rastoča grmovnica, ki jo lahko z obrezovanjem ohranjamo v primerni velikosti za gojenje v posodi. Pri tem moramo biti previdni, saj imajo njene veje ostre trne. Najprimernejši čas za odstranjevanje poškodovanih, suhih in pregostih vej je konec zime oziroma obdobje pred začetkom nove rasti.

Eksotična rastlina, ki popestri balkon in domačo kuhinjo
Prstasta limeta je zanimiva izbira za vse, ki si želijo nekoliko drugačnih sadnih rastlin. Njeni nenavadni plodovi, zimzeleni listi in možnost gojenja v posodi jo naredijo privlačno tudi za manjše balkone in terase. Če ji zagotovimo dovolj svetlobe, primerno zemljo, redno zalivanje in predvsem varen prostor za prezimovanje, lahko postane prav posebna popestritev domače zbirke citrusov. Največja nagrada pa so seveda njeni drobni citrusni biseri, s katerimi lahko presenetimo tudi goste za domačo mizo.
Viri: Royal Horticultural Society, Promesse de Fleurs, Todolí Citrus Fundació, South Australian Native Foods Association

























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV