Prva slana še ne pomeni konca vrta: Ta zelenjava bo rasla še tedne

Prva slana še ne pomeni, da moramo zelenjavni vrt pustiti pri miru. Nekatere vrtnine so prilagojene nižjim temperaturam in lahko na gredah ostanejo tudi takrat, ko občutljivejše rastline že propadejo. Med najbolj trpežne sodijo kodrolistni ohrovt, brstični ohrovt, por, zimsko zelje in pastinak.

Britansko Kraljevo hortikulturno združenje (RHS) med najbolj odporne zimske vrtnine uvršča prav te rastline. Kodrolistni ohrovt lahko daje liste še dolgo v zimo, por ob nizkih temperaturah raste počasneje, brstični ohrovt pa je znan po tem, da dobro prenaša tudi precej ostrejše zimske razmere.

Pomembno je razlikovati med prvo slano in dolgotrajnim močnim mrazom. Kratkotrajna slana nekatere vrtnine le nekoliko prizadene, medtem ko lahko večdnevne temperature pod lediščem poškodujejo tudi odpornejše rastline. Koliko časa bodo ostale uporabne, je odvisno od sorte, stanja rastline in vremena.

Če iščemo vrtnino, ki se dobro obnese v hladnem delu leta, je kodrolistni ohrovt ena najboljših izbir. Njegovi listi prenesejo nizke temperature, rastlina pa lahko ob ugodnih razmerah ostane na gredi od jeseni do pomladi.

Mraz lahko vpliva tudi na okus. Po obdobju hladnega vremena so listi nekaterih sort manj grenki in nekoliko slajši. Rastlina namreč ob nizkih temperaturah spreminja presnovo in kopiči več sladkorjev, kar ji pomaga pri prilagajanju na mraz.

To pa vseeno ne pomeni, da je neuničljiv: dolgotrajen hud mraz in močan veter lahko poškodujeta tudi njegove liste.

Liste pobiramo postopoma, praviloma od spodaj navzgor, sredino rastline pa pustimo nedotaknjeno, da lahko še naprej razvija nove liste.

Brstični ohrovt je klasična zimska zelenjava, ki jo lahko na vrtu pobiramo tudi po prvih jesenskih ohladitvah. Majhni čvrsti brsti se razvijajo vzdolž stebla, rastlina pa lahko ostane na gredi še v hladnejšem delu leta.

Po nasvetih vrtnarskih strokovnjakov iz RHS se okus brstičnega ohrovta po izpostavljenosti slani pogosto izboljša, saj lahko nizke temperature prispevajo k slajšemu okusu. Za obiranje izberemo čvrste, tesno zaprte brste in jih pobiramo od spodnjega dela stebla navzgor.

Ker rastline rastejo počasi in potrebujejo precej prostora, jih je treba načrtovati vnaprej. Jeseni jih praviloma ne sadimo na novo, temveč izkoristimo rastline, ki so se razvijale že od pomladi ali poletja.

Por je še ena vrtnina, ki je zelo uporabna v hladnejšem delu leta. Po močnejši slani so lahko njegovi listi videti nekoliko povešeni, vendar si rastlina pogosto opomore. V zimskih mesecih raste počasneje, a jo lahko obiramo sproti, dokler tla niso tako zmrznjena, da je ni mogoče izkopati.

Podobno velja za zimsko zelje, vključno s sortami, ki so prilagojene poznejšemu obiranju. Dobro razvite rastline lahko prenesejo precej nizke temperature, vendar je njihova odpornost odvisna od sorte in razmer na vrtu.

Pri obeh vrtninah je pomembno, da so tla odcedna. Če voda zastaja okoli korenin, se poveča nevarnost gnitja, zlasti v hladnem in vlažnem vremenu.

Tudi nekatere korenovke lahko ostanejo na gredi po prvi slani. Pastinak je posebej odporen proti mrazu, njegova korenina pa lahko po ohladitvi razvije prijetnejši, slajši okus. Podobno velja za korenje, ki ga na primernih legah lahko pobiramo še pozno jeseni.

Pri pastinaku je koristno, da tla okoli rastlin prekrijemo s plastjo slame. Tako zemlja ne zmrzne tako hitro in korenine lažje izkopljemo tudi po obdobju hladnega vremena. Korenje lahko zaščitimo na podoben način, vendar moramo paziti, da zastirka ne zadržuje preveč vlage.

Po priporočilih vrtnarskega portala Gardening Know How so številne korenovke, med njimi korenje, pastinak, pesa in repa, primerne za pozno jesensko pobiranje. Njihova odpornost se razlikuje, zato je treba upoštevati lokalno podnebje in napoved temperatur.

Čeprav je kodrolistni ohrovt med najodpornejšimi vrtninami, lahko ob ustrezni zaščiti na vrtu ostanejo tudi špinača, rukola, motovilec in nekatere sorte listne solate. Njihova odpornost je praviloma manjša kot pri najbolj trpežnih kapusnicah, zato jim lahko pomagamo z vrtno kopreno ali nizkim zaščitnim tunelom.

Vrtna koprena zadržuje del toplote in blaži učinek kratkotrajne slane. Namestimo jo pred napovedanim mrazom, po potrebi pa jo pritrdimo tako, da je veter ne odnese. Pri daljšem obdobju nizkih temperatur je lahko koristna tudi zaščita z nizkim tunelom.

Pri tem ne smemo pričakovati, da bodo rastline pozimi rasle enako hitro kot spomladi. Zaradi krajših dni in hladne zemlje se rast močno upočasni. Kljub temu lahko ob ustreznih razmerah še vedno pobiramo uporabne liste.

Ko je napovedana prva slana, je smiselno pobrati občutljive pridelke, kot so paradižnik, paprika, bučke in kumare. Te rastline so na mraz precej bolj občutljive kot zimske vrtnine in jih lahko že rahel padec temperature pod ledišče močno poškoduje.

Odpornejše rastline lahko zaščitimo z vrtno kopreno, okoli korenin pa razprostremo zastirko iz slame ali drugega primernega organskega materiala. Zastirka pomaga ohranjati temperaturo tal in preprečuje, da bi zemlja prehitro zmrznila. Pri korenovkah je to še posebej koristno, saj jih tako lažje pobiramo tudi pozneje v sezoni.

Predvsem pa spremljajmo vremensko napoved. Ena hladna noč še ne pomeni konca pridelave, dolgotrajen mraz pa lahko tudi odporne rastline poškoduje. Če vrt načrtujemo z mislijo na jesensko in zimsko obiranje, lahko svežo zelenjavo pobiramo precej dlje, kot bi pričakovali ob pogledu na prvo slano.

Viri: Royal Horticultural Society, Gardening Know How