Tega na vrtu med vročinskim valom ne delajte: rastlinam lahko bolj škodujete kot koristite

Ko temperature več dni zapored vztrajajo visoko nad trideset stopinj Celzija, so rastline že pod velikim stresom. Močno obrezovanje v takšnem času pomeni dodatno obremenitev, saj rastlina izgubi del listne mase, s katero uravnava izhlapevanje vode.

Strokovnjaki iz britanske organizacije Royal Horticultural Society (RHS) opozarjajo, da je v obdobjih vročine bolje omejiti večje posege na vrtu in rastlinam omogočiti, da energijo usmerijo v preživetje vročinskega obdobja.

Namesto večjega rezanja odstranite le popolnoma suhe, poškodovane liste ali odcvetele cvetove. Tako bo rastlina ostala urejena, brez nepotrebnega dodatnega stresa.

Nova sadika je v vročinskem valu še posebej ranljiva. Njene korenine še niso dovolj razvite, da bi lahko učinkovito črpale vodo iz globljih plasti zemlje, zato se hitro pojavijo znaki venenja.

Izkušeni vrtnarji vedo, da je najboljši čas za sajenje zgodnja pomlad ali jesen, ko imajo rastline dovolj časa za prilagoditev. Če je sajenje nujno, ga opravite zgodaj zjutraj ali zvečer, ko sonce ni več tako močno.

Po priporočilih strokovnjakov iz organizacije National Trust Gardening je pri sajenju v sušnih obdobjih ključna dobra priprava tal in ohranjanje vlage okoli korenin.

Ena najpogostejših napak med vročino je zalivanje ob najmočnejšem soncu. Takrat velik del vode izhlapi, preden sploh doseže korenine.

Boljša rešitev je globoko zalivanje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Tako voda prodre globlje v tla, rastline pa jo lahko postopoma uporabijo.

Kot svetujejo strokovnjaki iz Royal Horticultural Society (RHS), je pri zalivanju pomembnejša kakovost kot količina. Bolje je zaliti redkeje in temeljito, kot pa vsak dan samo rahlo navlažiti površino zemlje.

Pri tem se izogibajte močenju listov, saj lahko pri nekaterih rastlinah povečate možnost za razvoj bolezni.

Mnogi lastniki vrtov želijo rastlinam pomagati z dodatnim gnojenjem, vendar to med ekstremno vročino ni najboljša odločitev.

Gnojila spodbujajo rast, za novo rast pa rastlina potrebuje veliko energije in vode. Če je že pod stresom zaradi vročine in suše, lahko dodatna spodbuda povzroči še več težav.

Strokovnjaki iz Gardeners' World opozarjajo, da je v vročih obdobjih bolje počakati z močnim gnojenjem in se osredotočiti predvsem na ohranjanje vlage v tleh.

Ena najučinkovitejših stvari, ki jih lahko naredite za vrt med vročino, je dodajanje zastirke.

Plast zastirke iz lubja, komposta, slame ali drugih organskih materialov pomaga:

- zmanjšati izhlapevanje vode,

- zaščititi korenine pred pregrevanjem,

- zmanjšati rast plevela,

- izboljšati kakovost tal.

Po nasvetih organizacije Royal Horticultural Society (RHS) je zastirka ena izmed preprostih rešitev, s katero lahko vrt bolje prenese daljša sušna obdobja.

Veliko ljudi začne ob porumeneli trati takoj panično zalivati vsak dan. Vendar rahlo porumenela trava med vročino ni nujno znak, da je trata uničena.

Trava lahko v sušnih obdobjih preide v mirovanje in se ob vrnitvi ugodnejših vremenskih razmer ponovno obnovi.

Po podatkih European Environment Agency (EEA) postajajo vročinski valovi in daljša sušna obdobja v Evropi vse pogostejši, zato strokovnjaki priporočajo prilagajanje vrtov novim podnebnim razmeram, med drugim z izbiro odpornejših rastlin in boljšim zadrževanjem vode v tleh.

Čeprav vročina ni primeren čas za večja opravila, lahko vrtu zelo pomagate z nekaj preprostimi ukrepi.

Najbolj koristna opravila so:

- odstranjevanje plevela, ki rastlinam odvzema vodo,

- dodajanje zastirke,

- preverjanje vlažnosti zemlje,

- zaščita občutljivih rastlin pred neposrednim soncem,

- premikanje lončnic v senco,

- pobiranje zrelega sadja in zelenjave.

Strokovnjaki iz National Trust Gardening poudarjajo, da je pri ekstremnih temperaturah pomembno predvsem zmanjšati stres rastlin in jim ustvariti čim bolj stabilne pogoje.

Vročinski valovi pokažejo, kako dobro je vrt pripravljen na zahtevne razmere. Rastline v kakovostni zemlji z dovolj organske snovi in dobro zaščitenimi koreninami lažje prenesejo visoke temperature.

Med vročino zato ni čas za velike spremembe, temveč za zaščito. Ko se temperature znižajo, bo spet pravi trenutek za sajenje, obrezovanje in večja vrtna opravila.

Pameten vrtnar poleti ne sili narave, ampak ji pomaga preživeti.

Viri: Royal Horticultural Society, European Environment Agency, National Trust Gardening, Gardeners' World, The English Garden