To sadno drevo jeseni navduši z oranžnimi plodovi: vzgoja je preprosta

Japonski kaki oziroma Diospyros kaki je listopadno sadno drevo iz vzhodne Azije. Royal Horticultural Society ga priporoča za sončno in zavetno lego ter globoka, rodovitna in dobro odcedna tla. Drevo lahko zraste od osem do dvanajst metrov, zato mu že ob sajenju namenimo dovolj prostora.

Topla lega je še posebej pomembna za dozorevanje plodov. Najprimernejše je mesto, zaščiteno pred močnim vetrom in poznimi spomladanskimi pozebami. Dobro se obnese tudi ob južni ali zahodni steni, kjer dobi veliko sonca.

Kaki lahko posadimo jeseni ali spomladi, pomembno pa je, da tla niso premokra ali zmrznjena. Drevo ne mara zastajanja vode, zato je dobra drenaža eden od ključnih pogojev za uspešno rast.

Po sajenju mlado drevo redno zalivamo, zlasti v sušnih obdobjih. Plantura pri gojenju kakija v zmernem podnebju poudarja prav pomen sončne lege, primerne sorte in zaščite pred mrazom.

Okoli drevesa lahko položimo organsko zastirko, vendar je ne nasujemo neposredno ob deblo.

Odpornost je odvisna od sorte, starosti drevesa in lege. Royal Horticultural Society japonski kaki uvršča v območje odpornosti H4, vendar opozarja na pomen zaščite pred hladnim vetrom in poznimi spomladanskimi pozebami.

Société Nationale d'Horticulture de France navaja, da lahko kaki v primernih razmerah prenese tudi temperature med minus petnajst in minus dvajset stopinj Celzija. Pri tem je treba upoštevati, da so mladi poganjki občutljivejši, zorenje plodov pa zahteva dovolj toplote.

Kaki je zanimiv predvsem zato, ker pridelek dozoreva v času, ko je večina drugih sadnih dreves že končala svojo sezono. Trees and Shrubs Online navaja, da plodovi lahko zorijo oktobra in novembra, pri čemer na drevesu pogosto ostanejo tudi takrat, ko listje že odpade.

Prav zato je kaki jeseni tako privlačen. Na golih vejah visijo veliki oranžni plodovi, ki so lahko prava popestritev vrta.

Tudi italijanski vrtnarski portal Giardinaggio.it navaja, da kaki običajno dozoreva od jeseni proti začetku zime, pri čemer se čas razlikuje glede na sorto in podnebje.

Vsi kakiji se ne obnašajo enako. Nekatere sorte imajo trpke plodove, dokler niso povsem zreli in mehki, druge pa lahko uživamo že čvrste.

Société Nationale d'Horticulture de France med pomembnejšimi skupinami omenja netrpkaste sorte, med katerimi je tudi Fuyu, medtem ko morajo nekatere druge sorte za prijeten okus dozoreti precej bolj.

Pri nakupu sadike zato ni dovolj vprašati, ali bo drevo uspevalo na našem vrtu. Pomembno je vedeti tudi, kakšne plodove želimo in kdaj naj bi dozoreli.

Pri trpkih sortah oranžna barva še ne pomeni nujno, da je plod pripravljen za uživanje. Pri popolnoma zrelem plodu se meso zmehča, trpek okus pa izgine.

Nekateri plodovi lahko po obiranju še naprej zorijo. To je uporabno predvsem tam, kjer jeseni primanjkuje toplote za popolno dozorevanje na drevesu.

Pri netrpkih sortah, kot je Fuyu, je zgodba drugačna. Plod lahko uživamo tudi takrat, ko je še čvrst.

To je odvisno od sorte. Nekateri kakiji lahko obrodijo tudi brez drugega drevesa, pri drugih pa ima opraševanje pomembno vlogo pri tvorbi plodov in njihovih lastnostih.

Société Nationale d'Horticulture de France opozarja, da se med sortami razlikujejo tudi cvetovi in način oploditve. Pri nekaterih sortah se plodovi lahko razvijejo brez oprašitve, medtem ko lahko opraševanje vpliva na pridelek in lastnosti plodov.

Če želimo posaditi samo eno drevo, je zato najbolje izbrati sorto, ki je primerna za samostojno rast in rodnost.

Ko se drevo dobro ukorenini, ne zahteva posebno zahtevne nege. V prvih letih pa potrebuje dovolj vode, zlasti v daljših sušnih obdobjih.

Kaki najbolje uspeva v globokih, rodovitnih in dobro odcednih tleh. Pretirano mokra tla mu ne ustrezajo. Royal Horticultural Society ga opisuje kot razmeroma neproblematično rastlino, ki praviloma nima večjih težav s škodljivci.

Pri obrezovanju je pomembna zmernost. Mlado drevo oblikujemo tako, da dobi stabilno in dobro razporejeno krošnjo. Pri starejšem odstranjujemo predvsem suhe, poškodovane in neustrezno rastoče veje.

Jeseni se listi obarvajo v rumene, oranžne, rdeče in vijolične odtenke. Ko odpadejo, na drevesu pogosto ostanejo oranžni plodovi.

Botanični vir Trees and Shrubs Online prav ta videz izpostavlja kot eno od zanimivosti kakija, saj plodovi zorijo pozno v letu in lahko ostanejo na skoraj povsem golem drevesu.

Kaki je zato zanimiva izbira za vsakogar, ki želi na vrtu združiti uporabno sadno drevo in izrazito jesensko okrasno rastlino. Če mu zagotovimo sonce, dovolj toplote, dobro odcedna tla in zavetje pred močnim mrazom, se lahko lepo razvije in nas pozno jeseni nagradi z obilico oranžnih plodov.

Viri: Royal Horticultural Society, Plantura, Société Nationale d'Horticulture de France, Trees and Shrubs Online, Giardinaggio