Želite domača jabolka in hruške? Ne spreglejte teh sort

Jesen je za sajenje sadnega drevja zelo primerna, saj drevesa po odpadanju listov preidejo v obdobje mirovanja. Nadzemni deli prenehajo aktivno rasti, korenine pa lahko v dovolj topli zemlji še naprej rastejo in se prilagajajo novemu okolju.

Britansko Kraljevo hortikulturno društvo (Royal Horticultural Society) priporoča sajenje sadnega drevja od jeseni do pomladi, dokler tla niso zamrznjena ali razmočena. Posebej primerne so sadike z golimi koreninami, ki so običajno tudi cenovno dostopnejše od tistih v loncih.

Če je november zelo deževen in je zemlja prepojena z vodo, s sajenjem raje počakajmo na primernejše vreme.

Sadno drevo na istem mestu raste več desetletij, zato je izbira lege zelo pomembna. Jablane in hruške najbolje uspevajo na sončnih, zračnih mestih z rodovitno in dobro odcedno zemljo.

Pred sajenjem upoštevajmo nekaj dejavnikov:

Sonce: izberimo lego, ki je večino dneva obsijana s soncem.

Zaščita pred vetrom: mlada drevesa potrebujejo zavetno mesto, kjer jih močni sunki ne bodo poškodovali.

Odcednost tal: voda se ne sme zadrževati okoli korenin.

Prostor: upoštevajmo velikost odraslega drevesa in njegovo krošnjo.

Nevarnost pozebe: izogibajmo se globokim legam, kjer se zadržuje hladen zrak.

Pri izbiri ne glejmo samo na okus plodov, temveč tudi na odpornost proti boleznim, čas zorenja in prilagojenost lokalnim podnebnim razmeram.

Pomembno strokovno izhodišče je publikacija Sadni izbor za Slovenijo 2022, ki jo je pripravila Javna služba v sadjarstvu. V njej so predstavljene sorte, ki so bile preizkušene v slovenskih razmerah. Gre za strokovna priporočila, ne zgolj za seznam sort, ki so na voljo v prodaji.

Med dobro poznanimi evropskimi sortami so:

Topaz: aromatična jabolka s prijetno kiselkastim okusom. Sorta je zanimiva tudi zaradi odpornosti proti jablanovemu škrlupu.

Gala: sladki in sočni plodovi, primerni predvsem za svežo porabo.

Elstar: jabolka z uravnoteženim sladko-kislim okusom, primerna tudi za pripravo sladic.

Idared: sorta z dobro skladiščno sposobnostjo, primerna za svežo porabo in predelavo.

Če želimo ohraniti tudi slovensko sadjarsko dediščino, velja razmisliti o starejših domačih sortah. Kmetijski inštitut Slovenije med slovenskimi samoniklimi sortami izpostavlja dolenjsko voščenko, gorenjsko voščenko in goriško sevko. Te so zanimive predvsem za ljubitelje tradicionalnih sadovnjakov in ohranjanje lokalne sortne pestrosti.

Med uveljavljenimi evropskimi sortami, ki jih lahko srečamo tudi v slovenskem sadjarstvu, so:

Konferans: podolgovati, sočni in sladki plodovi, ki so primerni za svežo porabo.

Viljamovka: znana po izraziti aromi in sočnem mesu. Primerna je tudi za kompote in drugo predelavo.

Abate Fetel: prepoznavna po velikih, podolgovatih plodovih in sladkem okusu.

Med slovenskimi starimi sortami posebno mesto zavzema tepka, ki ima dolgo tradicijo v naših sadovnjakih. Njeni plodovi so primerni tudi za sušenje in predelavo. Kmetijski inštitut Slovenije jo izpostavlja kot pomembno sorto slovenskega sadnega izročila.

Pri izbiri hruške bodimo pozorni tudi na lego. Hruške praviloma potrebujejo dovolj toplote in sonca, zgodnejše cvetenje pa jih lahko izpostavi spomladanski pozebi.

Ne pozabimo na opraševanje. Večina jablan in hrušk potrebuje drugo združljivo sorto, ki cveti v podobnem obdobju. Zato se pred nakupom pozanimajmo, ali je izbrana sadika samooplodna in katere sorte so primerne za opraševanje. Kraljevo hortikulturno društvo opozarja, da ustrezna kombinacija sort pomembno vpliva na količino pridelka.

Pravilno sajenje je temelj za zdrav razvoj drevesa. Posebno pozornost namenimo koreninam in globini sajenja.

Izkopljemo sadilno jamo. Naj bo dovolj široka, da lahko korenine enakomerno razporedimo. Zemljo na dnu in ob robovih nekoliko zrahljamo.

Pripravimo korenine. Poškodovane dele odstranimo, sadiko z golimi koreninami pa pred sajenjem za približno pol ure namočimo v vodo.

Pravilno namestimo sadiko. Korenine razporedimo v vse smeri. Mesto cepljenja mora ostati nad površino zemlje.

Zasujemo korenine. Uporabimo drobno zemljo in jo nežno utrdimo, da okoli korenin ne ostanejo večje zračne praznine.

Drevo zalijemo in namestimo oporo. Po sajenju ga temeljito zalijemo ter po potrebi privežemo ob oporni kol.

Kraljevo hortikulturno društvo pri sajenju dreves priporoča tudi uporabo zastirke, ki pomaga ohranjati vlago v tleh in omejuje rast plevela. Zastirke ne nasujemo neposredno ob deblo.

Mlado drevo potrebuje nekaj dodatne pozornosti tudi po sajenju. Ob daljšem sušnem obdobju preverimo vlažnost zemlje in po potrebi zalijemo. Deblo zaščitimo pred zajci in drugo divjadjo, na vrtovih, kjer se pojavlja voluhar, pa poskrbimo tudi za zaščito korenin.

Pri nakupu sadike preverimo še podlago, na katero je cepljena. Ta namreč pomembno vpliva na končno velikost drevesa in bujnost njegove rasti. Za manjše vrtove so primernejše šibko rastoče podlage, za večje površine pa lahko izberemo tudi bujnejša drevesa.

Če nismo prepričani, katera sorta bo najbolje uspevala na našem območju, se lahko pri izbiri opremo na Sadni izbor za Slovenijo in priporočila Javne službe v sadjarstvu. Aktualna sortna lista Republike Slovenije za leto 2026 je dodatni uradni vir podatkov o vpisanih sortah sadnih rastlin. Pomembno pa je vedeti, da vpis v sortno listo sam po sebi še ne pomeni priporočila za določeno vrtno lego.

November je torej odlična priložnost za zasaditev domačega sadovnjaka. S premišljeno izbiro sorte, ustrezno lego in pravilnim sajenjem bomo ustvarili dobre pogoje za zdravo rast. Čez nekaj let pa nas bodo drevesa nagradila z domačimi jabolki in sočnimi hruškami.

Viri: Kmetijski inštitut Slovenije, Javna služba v sadjarstvu, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Royal Horticultural Society