Jesensko sajenje sadnega drevja: strokovnjak svetuje, kako izbrati in posaditi sadiko

"Načeloma je sadno drevje pravilno saditi jeseni, ker se prek zime bolje ukorenini, več je dežja in spomladi začne z rastjo," pojasnjuje dr. Jože Bavcon iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Spomladansko sajenje je po njegovih besedah v današnjih razmerah bolj problematično predvsem zaradi zelo zgodnjih suš. Pri nekaterih vrstah pa velja izjema. Kaki, breskve in marelice je v notranjosti Slovenije bolje saditi spomladi, saj lahko ob nizkih zimskih temperaturah, če niso dovolj zaščitene, pozebejo: "To je sicer ob vedno toplejših zimah manj verjetno, a kljub temu je prav to izjema," še doda.

Pri izbiri sadike ni pomemben le splošni videz. Deblo naj bo čim bolj ravno in dovolj debelo, pomembna pa sta tudi njegova razrast in kakovost: "Da ima lepo izražena in enakomerno razporejena očesa za nove poganjke, da vrh ni zasušen in da lubje ni poškodovano," svetuje strokovnjak.

Pozornost je treba nameniti tudi koreninskemu sistemu. Ta naj bo čim bolj enakomerno razraščen, korenine pa ne smejo biti potrgane, zasušene ali zavite v klopčiče.

Pri rastlinah v loncu je pomembno, da je koreninska gruda dobro ukoreninjena. To lahko preverimo tako, da rastlino dvignemo. Če zemlja ostane skupaj z rastlino, je to dober znak.

Bavcon opozarja še na obod lonca, ki ga je treba pred sajenjem primerno razrahljati, da se korenine lažje širijo navzven: "Obod je treba primerno razrahljati, ne pa povsem do sredice, ker v tem primeru nimamo prednosti vlončene rastline."

Pri sajenju je treba najprej skopati dovolj globoko in široko sadilno jamo. Njena velikost je odvisna od koreninskega sistema: "Bolje malo več kot manj."

Pri kopanju je treba ločiti tudi zemljo. Vrhnjo, kakovostnejšo plast damo na en kup, spodnjo, slabšo pa na drugega. V jamo najprej dodamo nekaj dobre zemlje, nato gnoj, najbolje hlevski, ki je lahko star ali svež. Gnoj nato prekrijemo z zemljo z boljšega kupa.

Nato lepo razporedimo korenine in namestimo sadiko. Ob njej zabijemo kol za privez. Če sadimo na strmini, naj bo kol na zgornji strani. Sadiko nato zasujemo z dobro zemljo in jo med zasipavanjem na rahlo potlačimo. Na vrhu uporabimo še slabšo zemljo.

Okoli sadike je dobro narediti približno od 50 do 70 centimetrov veliko skledo z rušo. Tako bo ob dežju okoli rastline zastajala voda.

Na strmini naj bo takšna skleda oblikovana na spodnjem polkrogu, kjer se bo voda zadržala, medtem ko zgoraj ruše ne potrebujemo.

Na koncu vse še enkrat rahlo pohodimo, vendar pazimo, da ne poškodujemo oziroma potrgamo korenin. Obod iz ruše dobro stlačimo, da se lažje ukorenini.

Sadiko nato nekajkrat privežemo na kol v obliki osmice. Kol naj sega vsaj do dveh tretjin debla.

Če sadimo več dreves v vrste, je pomembno, da so poravnana tako drevesa kot koli. Strokovnjak svetuje, da najprej zasadimo prvo in zadnje drevo v nasadu, nato pa preverimo, ali so drevesa v vrsti: "Drevesa pa je najbolje saditi v enakostranične trikotnike, ker imajo potem vsa enako prostora za razrast, kar pa pomeni, da so ta v dveh vrstah," pojasnjuje.

Po sajenju lahko mlade rastline ogrožajo živali: "Največji problem so srne, jelenjad in zajci, zato je dobro sadike obdati z ustrezno mrežo do višine živali, ki so v tisti okolici pogoste," opozarja.

Jeseni posajenih sadik praviloma ni treba zaliti. Spomladi pa je zalivanje pomembno, še posebej v sušnih in vročih obdobjih: "Praviloma bi sadike potrebovale v taki vročini, kot je bila letošnja, vsaj dve leti zalivanja v tako vročih dneh, da se normalno ukoreninijo," pravi.

V preteklosti jeseni posajenih sadik običajno niso več zalivali, vendar so se razmere spremenile. Zaradi vse bolj vročih in suhih obdobij je po njegovih besedah zalivanje danes potrebno.

Čas sajenja je odvisen tudi od območja Slovenije. Na Primorskem je mogoče sadno drevje saditi praktično vso zimo, saj je zmrzal precej redka: "V notranjosti pa se sadi do zmrzali, običajno oktobra, ko listje odpade, samo da tudi v notranjosti zdaj skoraj ni več razlik, ker so zime mile."

Ključno je, da ob sajenju ni zmrzali in da je ni niti takoj po njem. Zrahljana zemlja namreč lahko zmrzne globlje v notranjost.

Pri jesenskem sajenju ni pomembno le, katero sadno drevo izberemo. Veliko naredijo že kakovostna sadika, pravilno pripravljena sadilna jama, ustrezna razporeditev korenin in zaščita pred živalmi. Če mlademu drevesu že na začetku zagotovimo dobre pogoje, ima čez zimo boljše možnosti za uspešno ukoreninjenje in dobro spomladansko rast.