Jesenski vrt: Kako do svežih redkvic v le nekaj tednih

Redkvica je ena najhitreje rastočih vrtnin, zato je uporabna tudi takrat, ko se glavnina poletne zelenjave že umika z gredic. Royal Horticultural Society navaja, da so solatne redkvice primerne za setev pozno poleti, njihova rast pa je najboljša v hladnejšem delu rastne sezone.

Tla so takrat še topla, noči pa hladnejše, kar številnim hitro rastočim vrtninam ustreza.

Prednost redkvic je tudi njihova prilagodljivost. Lahko jih posejemo na manjši del grede, med druge posevke ali v dovolj veliko posodo.

Pri času setve je pomembno, katero vrsto oziroma sorto izberemo. Solatne redkvice imajo rade zmerne temperature in jih lahko sejemo v več zaporednih terminih. Royal Horticultural Society priporoča manjše ponavljajoče se setve, saj tako pridelek ne dozori ves naenkrat.

Za jesensko pridelavo je pomembno, da setev opravimo dovolj zgodaj, da imajo rastline še dovolj časa za razvoj. Če je vreme še zelo vroče in suho, lahko počakamo na nekoliko hladnejše obdobje.

Zimske redkvice so druga zgodba. Te so večje, rastejo počasneje in so namenjene poznejšemu pobiranju. Pri njih je zato treba upoštevati navodila za posamezno sorto.

Pred setvijo odstranimo plevel in tla dobro prerahljamo. Redkvicam najbolj ustreza rahla zemlja brez večjih kamnov in grud, saj se lahko korenina v zbiti zemlji slabše razvija.

Semena solatnih redkvic posejemo približno en centimeter globoko. Royal Horticultural Society priporoča približno dva in pol do pet centimetrov razmika med rastlinami ter približno 15 centimetrov med vrstami.

Če semena posejemo pregosto, moramo mlade rastlinice pravočasno razredčiti. Vsaka redkvica namreč potrebuje dovolj prostora, da lahko razvije lepo in čvrsto korenino.

Pri jesenski setvi pogosto pomaga, da so tla še topla, vendar ne smemo pozabiti na zalivanje. Redkvice potrebujejo enakomerno vlažna tla, saj lahko pomanjkanje vode upočasni rast.

Royal Horticultural Society opozarja, da neenakomerna oskrba z vodo lahko povzroči pokanje korenin. Če je daljše obdobje brez dežja, zato gredo redno preverjamo in po potrebi zalijemo.

Pomembno pa je, da voda ne zastaja. Tla morajo biti vlažna, vendar dobro odcedna.

Prav hitra rast je eden glavnih razlogov, zakaj so redkvice tako priljubljene.

Po podatkih Royal Horticultural Society so lahko nekatere solatne redkvice pripravljene za pobiranje že približno štiri tedne po setvi. Na hitrost rasti vplivajo sorta, temperatura, količina svetlobe, voda in razmere v tleh.

Pri jesenski pridelavi lahko hladnejše vreme rast nekoliko upočasni, zato se ne smemo slepo držati enega samega roka. Najboljši pokazatelj je velikost same korenine.

Pri redkvicah velja preprosto pravilo: ko so dovolj velike, jih je bolje pobrati.

Če jih pustimo v zemlji predolgo, lahko postanejo votle, vlaknaste ali izrazito pekoče. Royal Horticultural Society svetuje pobiranje solatnih redkvic, ko dosežejo približno dva in pol centimetra premera oziroma velikost, ki je značilna za posamezno sorto.

Najbolje jih je pobirati sproti. Tako bodo korenine ostale bolj sočne in hrustljave.

Za pridelek ne potrebujete velikega zelenjavnega vrta. Redkvice so primerne tudi za gojenje v posodah, kar je posebej priročno za balkon ali manjšo teraso.

Pri tem izberemo dovolj široko in globoko posodo ter kakovosten, dobro odceden substrat. Royal Horticultural Society navaja, da lahko kratkokoreninske solatne redkvice uspešno gojimo tudi v večjih posodah.

Pomembno je, da se substrat ne izsuši, saj se manjša količina zemlje v loncu hitreje segreje in izsuši kot vrtna greda.

Čeprav so redkvice nezahtevne, niso povsem brez težav. Mlade rastline lahko poškodujejo bolhači, polži in lazarji.

Pri jesenskih posevkih je posebej pomembno, da mlade rastline redno pregledujemo. Royal Horticultural Society med pogostimi škodljivci omenja tudi kapusovo muho, ki je lahko večja težava pri počasneje rastočih zimskih in orientalskih redkvicah.

Če opazimo luknjice na listih, poškodovane rastline ali sledove objedanja, je dobro ukrepati čim prej.

Če želite redkvice pobirati več tednov, ni smiselno posejati celotne vrečke semen v enem dnevu.

Boljša rešitev je zaporedna setev. Del semen posejemo zdaj, naslednji del čez nekaj tednov, če vremenske razmere to še dopuščajo. Tako se bo pridelek razvijal postopoma.

Ta način je posebej uporaben pri hitro rastočih solatnih redkvicah, saj lahko sicer zelo hitro dobimo več redkvic, kot jih lahko sproti pojemo.

Redkvice so ena tistih vrtnin, pri katerih za uspeh ne potrebujemo veliko. Potrebujejo primerna tla, dovolj vode, nekaj svetlobe in predvsem dovolj prostora za razvoj korenine.

Če imate na gredi prazno mesto, ki ga je pustila poletna zelenjava, ga zato ni treba pustiti praznega. Jesenska setev redkvic je preprost način, da prostor izkoristite še pred koncem vrtnarske sezone.

In prav v tem je njihov čar: od semena do hrustljave redkvice lahko mine le nekaj tednov, zato je jesenska setev ena najlažjih poti do svežega domačega pridelka.

Viri: Royal Horticultural Society, Gardeners' World