Sladki komarček: pridelava, uporaba in zdravilne lastnosti

Sladki komarček (Foeniculum vulgare Mill. var. azoricum) gojimo zaradi mesnatih tesno prilegajočih se rebrastih listov, ki jih imenujemo gomolji (gomoljasti komarček). Botanično gre za nepravi gomolj, ki nastane iz odebeljenih listnih nožnic (škorenjcev), ki so videti ob prerezu tesno povite med seboj. Največ ga pridelajo in uporabljajo v prehrani v Italiji, večji pridelovalki v Evropski uniji sta še Francija in Španija. V Sloveniji, z izjemo Primorske, je sladki komarček manj znana vrtnina, se pa v zadnjih letih povečuje ponudba gomoljev v trgovinah skozi vse leto.

Sladki komarček potrebuje za uspešno rast in razvoj dobro odcedna peščeno ilovnata tla z rahlo kislim pH tal. Rastline zrastejo 40 do 80 cm visoko, zdivjanke, ki semenijo že v prvem letu, pa so lahko enkrat višje. Gomolji se oblikujejo pozno poleti in jeseni, s krajšanjem dolžine dneva. Pri spomladanski in direktni setvi s semenom je potrebno redčenje, večja pa je tudi verjetnost pojava zdivjank, ki uidejo v cvetenje že prvo leto. Bolje se obnese sajenje sladkega komarčka junija in julija na stalno mesto s sadikami, ki jih kupimo ali vzgojimo sami. Za dobro ukoreninjenost je potrebna saditev skupaj s koreninsko grudico. Pri tržni pridelavi prevladuje sajenje sadik v prej položeno polipropilensko tkanino ali polietilensko črno folijo (na trgu se dobi tudi nekoliko dražja biorazgradljiva folija), kjer so luknje na razdalji 30 cm v vrsti in 40 cm med vrsticami. Pri položeni foliji se izognemo pletju in rahljanju tal med rastlinami. Pri nekaj sadikah na vrtu lahko po prvem pletju položimo v medvrstni prostor zastirko iz suhih ali svežih nesemenečih rastlin, kar služi proti zapleveljenosti, pri razgradnji v hranila pa ima tudi ugoden gnojilni vpliv na druge kulture v kolobarju.

Gnojenje z dušikom naj ne bo obilno, ker se spodnji deli listnih nožnic ne odebelijo dovolj, okus gomolja pa pogreni. Zato se izogibajmo dušičnih gnojil, tudi setvi po stročnicah. Manj dušika v tleh zmanjša možnost za pojav bolezni in škodljivcev. Od povzročiteljev bolezni sladkega komarčka so najbolj pogoste glivice, na primer bela gniloba, od škodljivcev pa polži, strune in korenčkova muha. Priporočeno je vključevanje v kolobar, v katerem ni drugih kobulnic, pri upoštevanju dobrih sosedov na vrtu pa ga sadimo med grah, kumare, sladko koruzo in solato. Zdravje rastlin lahko izboljšamo z izbiro hibridnih sort, tolerantnih na povzročitelje bolezni in okoljski stres, ter s preventivno uporabo naravnih sredstev za krepitev rastlin (biostimulantov, med katerimi je pri nas preizkušen Amalgerol). Biodinamiki, med katerimi so tudi vrtičkarji, naj škropijo tla in rastline s preparati od 500 do 508, ki jih izdelujejo v biološko-dinamičnih društvih po Sloveniji.

Če rastline sladkega komarčka osujemo (potegnemo zemljo k rastlini), bodo gomolji obeljeni, krhki in sočnejši. Pri posameznih rastlinah na vrtu se lotimo beljenja gomoljev tudi z ovijanjem spodnjega dela v debelejši papir ali folijo.

Posledica zgodnjih setev in suše je uhajanje v cvet. V tržnih nasadih posamezne zdivjanke odstranijo, v vrtu pa lahko uporabimo še nerazvite mlade stebelne liste za začimbo, kobulasta socvetja pa pustimo, da seme dozori, nato jih oberemo in uporabimo kot pri navadnem komarčku.

V času vročega in suhega vremena nasad ali posamezne rastline zalivamo, bodisi kapljično ali z oroševanjem.

 

Za gojenje na prostem lahko izbiramo med sadikami sort 'Etrusco', 'Fedro', 'Fino', 'Marco'

'Romanesco' in 'Romy', v novejšem času pa med požlahtnjenimi hibridi ('Bellotto F1' in 'Teseo F1'). Oznaka F1 nam pove, da gre za hibridno sorto.

Tržno spravilo poteka v glavnem oktobra, ko gomolji dosežejo nekaj sto, nekateri pa tudi 1000 gramov, odvisno od sorte in rastnih razmer. Ko pridelovalci odrežejo gomolje z nožem tik nad zemljo, iz stebel poženejo novi poganjki, ki jih do konca rastne sezone lahko uporabimo kot začimbo.

Gomolje sladkega komarčka uživamo bodisi presne, kuhane, dušene, pražene ali pečene. Mlade, narezane ali naribane lahko pripravimo v solatah, juhah in enolončnicah. Večje napolnimo z napol kuhanimi žitnimi kašami, proseno in ajdovo, rižem, naribanim hrenom ali repo, pirejem iz korenja, navadnega ali sladkega krompirja in kostanja, potrosimo z naribanim sirom in popečemo v pečici. Gomolji sladkega komarčka, sami ali s krompirjem, so odlična priloga k mastnim ribam in pečenkam.

Čeprav je sladki komarček gomoljasta vrtnina za prehrano ljudi, lahko vrtičkarji uporabimo mlada stebla z nežnimi nitastimi lističi in semena podobno kot pri navadnem komarčku, na primer pri vlaganju kislih kumaric ali za okras narezkov, kuhanih in pečenih jedi.

Pri cvetočih zdivjankah v vrtu se lahko najprej veselimo pogleda na dežnikasta rumena socvetja, pozneje pa poberemo semena, ki so nekoliko debelejša kot pri navadnem komarčku. Uporabimo jih za okras in aromo, ko posujemo z njimi testo za kruh in pecivo ali z zmletimi odišavimo testo. Najpogosteje pa jih skuhamo za čaj.

Jedi in pripravki iz sladkega komarčka lajšajo prebavne težave: napenjanje, vetrove in krče, pomagajo pri prehladih (spodbujajo izkašljevanje), z odvajanjem vode pa razstrupljajo organizem. Antioksidanti v rastlini, kot so vitamin C, provitamin A, betakaroten, vitamin E, folna kislina in minerali (železo, cink, magnezij, kalij, kalcij), delujejo v našem organizmu protivnetno in krepijo imunski sistem. Pri uporabi listov in semen se držimo navodil zeliščarjev in farmacevtov, še posebej opozoril, namenjenih nosečnicam, doječim materam in materam dojenčkov in otrok, mlajših od 5 let.