Je paradižnik poln takšnih madežev? Krive so lahko te nadležne stenice

Ščitaste stenice so skupina žuželk, za katere je značilno ploščato telo, ki pogosto spominja na ščit. V vsakdanjem govoru jim zaradi neprijetnega vonja, ki ga nekatere vrste izločijo ob vznemirjenju ali poškodbi, pogosto pravimo kar smrdljivci.

Za vrtove je posebej pomembna marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys), tujerodna in invazivna vrsta, ki izvira iz vzhodne Azije. Po podatkih Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so jo v Sloveniji prvič odkrili leta 2017 v Šempetru pri Gorici, nato pa se je v manj kot dveh letih razširila praktično po vsej državi.

Odrasla marmorirana smrdljivka meri približno od 12 do 17 milimetrov in je sivo-rjave, marmorirane barve. Prepoznamo jo tudi po značilnih svetlih in temnih pasovih na robu zadka ter svetlih obročkih na tipalkah.

Vendar na vrtu ne bomo vedno našli prav te vrste. Škodo na zelenjavi lahko povzročajo tudi druge ščitaste stenice. Zato je pri določanju povzročitelja pomembno pogledati žuželko in predvsem značilnosti poškodb.

Te žuželke niso izbirčne. Marmorirana smrdljivka je izrazito polifagna, kar pomeni, da se prehranjuje na številnih različnih rastlinskih vrstah.

Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto v tehnoloških navodilih navaja več kot 170 gostiteljskih rastlin, med njimi tudi paradižnik. Med pomembnejšimi gostitelji so poleg zelenjadnic še jablane, hruške, breskve, nektarine, marelice, slive, maline, leska in vinska trta.

Na domačem vrtu so zato lahko težava predvsem na:

- paradižniku,

- papriki,

- fižolu,

- jajčevcih,

- sadnem drevju,

- vinski trti,

- jagodičevju.

Škodo povzročajo tako odrasle stenice kot njihove mlade razvojne stopnje.

To je del zgodbe, pri katerem vrtnarji pogosto najprej opazijo posledice in šele nato poiščejo povzročitelja.

Stenica z ustnim aparatom prebode rastlinsko tkivo in iz njega sesa sokove. Če se hrani na razvijajočem se plodu, nastanejo poškodbe, ki so lahko videti kot razbarvane, ugreznjene ali nepravilno razvite površine.

Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se poškodbe pri paradižniku najpogosteje pojavijo na plodovih še pred tehnološko zrelostjo. Zaradi vbodov se lahko kakovost plodov močno zmanjša, poškodovani deli pa so na zrelem paradižniku še posebej očitni.

Tudi raziskovalci Univerze v Minnesoti opozarjajo, da hranjenje marmorirane smrdljivke na razvijajočih se plodovih povzroča razbarvanje in deformacije. Med pridelki, pri katerih je bila zabeležena škoda, je tudi paradižnik.

Če so na fotografijah vrta plodovi z več nepravilnimi, svetlejšimi ali rjavkastimi poškodbami, je zato smiselno preveriti, ali se med listi, na steblih ali neposredno na plodovih skrivajo stenice.

Najlažje jih opazimo v toplem delu dneva, vendar se lahko dobro skrijejo na spodnji strani listov in med plodovi.

Posebno pozornost namenite:

- odraslim ščitastim stenicam na rastlini,

- manjšim nimfam, ki so lahko precej drugačnih barv kot odrasle žuželke,

- skupinam jajčec na spodnji strani listov,

- nepravilnim in razbarvanim mestom na razvijajočih se plodovih,

- večjemu številu poškodovanih plodov na istem območju rastline.

Pri marmorirani smrdljivki so jajčeca običajno odložena v skupkih na spodnji strani listov. Kot pojasnjujejo slovenska tehnološka navodila, lahko posamezen jajčni skupek vsebuje približno od 20 do 32 jajčec.

To je pomemben znak, saj pomeni, da na rastlini ne gledamo zgolj posamezne žuželke, temveč morda že nastajajočo novo generacijo.

Pri domačem vrtu je prvi korak preprost: redno pregledovanje rastlin in mehansko odstranjevanje stenic.

Če jih najdete na paradižniku, jih lahko previdno odstranite in uničite. Pri večjem številu je pomembno, da ne čakate, da bodo plodovi že vidno poškodovani.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da je marmorirano smrdljivko težko zatirati tudi zato, ker na vrt stalno priletava iz okolice. Kot eno od možnosti preprečevanja škode navaja prekrivanje rastlin, saj stenice tako težje pridejo do rastlin.

Pri manjšem domačem vrtu je zato zelo uporabna predvsem protiinsektna mreža. Pomembno je, da je nameščena pravočasno in da so robovi oziroma stiki dobro zaprti. Slovenska priporočila za varstvo rastlin pri marmorirani smrdljivki prav uporabo mrež izpostavljajo kot enega od učinkovitih ukrepov za preprečevanje dostopa do plodov.

Tu je potrebna precejšnja previdnost. Škropljenje na slepo ni dobra rešitev, še posebej na domačem vrtu, kjer želimo ohraniti tudi koristne žuželke.

Po strokovnih priporočilih Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je kemično zatiranje marmorirane smrdljivke zahtevno, pri širšem pojavu pa lahko širokospektralni pripravki prizadenejo tudi druge koristne žuželke.

Če je uporaba fitofarmacevtskega sredstva sploh potrebna, mora biti to v Sloveniji registrirano sredstvo za konkretno uporabo, pri čemer je treba dosledno upoštevati navodila na etiketi. Ne uporabljajte doma pripravljenih mešanic ali sredstev, namenjenih drugim škodljivcem.

Tudi slovenska priporočila za integrirano varstvo rastlin poudarjajo kombiniranje različnih načinov varstva, saj pri marmorirani smrdljivki posamezen ukrep pogosto ni dovolj učinkovit.

Popolnoma sterilnega vrta si ne želimo. Med žuželkami so tudi številne koristne vrste, ki pomagajo omejevati škodljivce.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri biotičnem varstvu rastlin izpostavlja pomen plenilcev in parazitoidov, med katere sodijo na primer polonice, tenčičarice in plenilske stenice. Raznolik vrt jim lahko zagotovi več možnosti za prehranjevanje in zavetje.

Pri marmorirani smrdljivki strokovnjaki zato priporočajo predvsem kombinacijo ukrepov: spremljanje pojava, mehansko odstranjevanje, preprečevanje dostopa z mrežami in premišljeno varstvo rastlin.

Pomembno je tudi, da poškodovanega paradižnika takoj ne pripišemo smrdljivcem. Rjave lise, deformacije, razpoke in propadanje plodov imajo lahko več različnih vzrokov.

Royal Horticultural Society opozarja, da lahko na paradižniku težave povzročajo tudi glivične bolezni, med drugim paradižnikova plesen, pa tudi nihanje temperature, nepravilna oskrba z vodo in prehranska neravnovesja.

Pri sumu na stenice je zato najbolj zgovorna kombinacija: vidne žuželke ali jajčeca, značilne vbode na plodovih in ponavljajoče se poškodbe na več plodovih.

Če na svojem vrtu opazite smrdljivce, ukrepajte čim prej. Posamezna stenica še ne pomeni uničenega pridelka, večja populacija pa lahko naredi precej več škode, predvsem na plodovih, ki so še v razvoju. Pri paradižniku se zato najbolj obnese redno pregledovanje rastlin, odstranjevanje opaženih stenic ter fizična zaščita rastlin z ustrezno mrežo. Tako boste težavo reševali, še preden bo na zrelih paradižnikih ostalo toliko poškodb, da bo pridelek razočaranje.

Viri: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Univerza v Minnesoti; Royal Horticultural Society