Prava tehnika za uspešno kalitev semen

Že z nekaj osnovnimi prijemi lahko dosežemo skoraj popolno vzklitje semen:

Pri nakupu semen bodite pozorni na podatek o odstotku kalivosti, ki je naveden na embalaži. Ta vrednost prikazuje, koliko semen lahko v idealnih pogojih uspešno vzklije. V praksi se odstotek kalivosti lahko razlikuje zaradi pogojev setve, mikroklime in kakovosti shranjevanja.

Pravilna temperatura tal je ključna za hitro in učinkovito kalitev. Toploljubne rastline, kot so paradižnik in paprika, najbolje kalijo pri 21–29 C, medtem ko hladnoljubne rastline, kot so solata ali špinača, raje kalijo pri 15–20 C. Kot poroča Better Homes Gardens, uporaba grelnih podlag ali nastavitev temperature v posodah za kalitev pomaga ohranjati stalno toploto, kar spodbuja enakomerno kalitev.

Vlaga je ključna za prebujenje semen. Priporočila strokovnjakov vključujejo:

- uporabo mešanice za setev z dobro drenažo, ki hkrati ohranja vlago in dovaja zrak,

- pokrov ali "humidity dome", ki ujame vlago in toploto ter preprečuje izsušitev,

- izogibanje prekomernemu namakanju, da se prepreči gnitje semen, kot so zapisali na Homes Gardens.

Pri nekaterih vrstah semen s trdo zunanjostjo je smiselno izvajati predobdelavo:

- Namakanje v topli vodi od nekaj ur do 24 ur zmehča semensko ovojnico,

- Skarifikacija ali nežno praskanje semena omogoči vodi hitrejši dostop do embrija, kot svetujejo na The Spruce.

Kalitev semen ni enaka za vse rastline. Večina zelenjadnic in zelišč ne potrebuje svetlobe, celo raje kalijo v temi. Majhna semena, kot so solata in bazilika, pa svetlobo potrebujejo, zato jih položimo tik pod površino zemlje.

Če želite preveriti, ali so semena sposobna kaliti, lahko uporabite preproste metode:

- Test v vodi ("sink or float") – semena, ki potonejo, imajo večjo verjetnost vzklitja,

- Kalivni test na vlažni papirnati brisači – semena položite na vlažno papirnato brisačo v plastično vrečko in preverite, koliko jih vzklije. Kot so zapisali na Gardening Know How, te metode pomagajo prepoznati živa semena pred setvijo.

- Majhna semena rahlo pritisnite na površino,

- Večja semena sejemo nekaj centimetrov globlje,

Uporaba rahle, zračne mešanice (perlit, vermikulit) omogoča dostop zraka do semen in spodbuja močne korenine.

Ni univerzalne metode za vse vrste semen. Solata ali korenček potrebujeta daljši čas za kalitev, stročnice in buče pa morda predobdelavo. Preverite specifične zahteve vsake vrste.

Februar je idealen čas za pripravo sadik, ki jih bomo kasneje presadili na prosto:

Paradižnik in paprika – za zgodnje sorte; sadike bodo pripravljene konec aprila ali v začetku maja,

Solata, špinača – sejemo v plitvih posodah, potrebujejo dovolj svetlobe,

Zelišča – bazilika, peteršilj, koriander; bazilika ima raje tople pogoje, peteršilj in koriander pa hladnejše,

Zgodnja kapusnica – korenček, rdeča pesa, por; presaditev na prosto v maju,

Stročnice – fižol, grah; za zgodnje sorte v notranjih prostorih, na prosto šele, ko mine nevarnost pozebe.