Te grmovnice posadite oktobra in spomladi bo vaš vrt poln cvetov

Jesensko sajenje je primerno za številne listopadne grmovnice, če tla niso zmrznjena ali razmočena. Pri izbiri grmovnice upoštevamo tudi končno velikost rastline, njene potrebe po svetlobi in odpornost proti mrazu.

Forzicija za rumen začetek pomladi

Forzicija (Forsythia) je ena najbolj prepoznavnih spomladi cvetočih grmovnic. Njene veje se še pred olistanjem prekrijejo z živo rumenimi cvetovi. Dobro prenaša mraz, uspeva na soncu ali v rahli polsenci in ni posebej zahtevna glede tal.

Primerna je za samostojno zasaditev ali cvetočo živo mejo. Obrezujemo jo po cvetenju, saj bi z jesensko rezjo odstranili del cvetnih brstov za prihodnjo pomlad.

Japonska kutina za rdeče in rožnate cvetove

Japonska kutina (Chaenomeles) spomladi navduši z rdečimi, rožnatimi ali belimi cvetovi. Je trpežna grmovnica, ki dobro uspeva na sončni legi in v odcednih tleh. Nekatere sorte pozneje razvijejo tudi rumenkaste plodove.

Zaradi goste rasti je primerna za manjše vrtove, obrobe in nižje žive meje. Pri izbiri mesta upoštevamo, da imajo nekatere sorte trnate veje.

Brogovita za dišeče cvetove

Brogovita (Viburnum) ponuja veliko različnih oblik. Bodnantovska brogovita (Viburnum bodnantense) je posebej zanimiva, ker v milih zimah in zgodaj spomladi razvije dišeče rožnate cvetove.

Najbolje uspeva v rodovitnih, zmerno vlažnih in dobro odcednih tleh. Posadimo jo ob poti ali terasi, kjer bomo lahko uživali v njenem vonju. Izbrani vrsti namenimo dovolj prostora, saj se lahko precej razraste.

Medvejka za obilno cvetenje

Medvejke (Spiraea) so nezahtevne grmovnice, ki se dobro obnesejo v številnih slovenskih vrtovih. Siva medvejka (Spiraea cinerea) spomladi razvije množico belih cvetov, ki se razporedijo vzdolž povešenih vej.

Primerna je za sončne lege in rahlo polsenco. Uporabimo jo lahko v mešanih zasaditvah ali kot samostojen grm. Čas obrezovanja prilagodimo vrsti: spomladi cvetoče medvejke praviloma obrezujemo po cvetenju.

Japonska kerija za rumene cvetove v polsenci

Japonska kerija (Kerria japonica) je dobra izbira za vrtove, kjer ni ves dan sonca. Spomladi razvije rumene cvetove, njeni zeleni poganjki pa ostanejo zanimivi tudi pozimi.

Uspeva v odcednih, zmerno vlažnih tleh, na soncu ali v polsenci. Ker se lahko širi, ji zagotovimo dovolj prostora. Starejše poganjke po cvetenju po potrebi odstranimo.

Nepozebnik za cvetje sredi zime

Nepozebnik (Hamamelis) je počasi rastoča grmovnica, ki cveti pozimi ali zgodaj spomladi. Njegovi nenavadni, trakasti cvetni listi so lahko rumeni, oranžni ali rdečkasti, nekatere sorte pa tudi prijetno dišijo.

Missouri Botanical Garden navaja, da nepozebnik najbolje uspeva v humoznih, vlažnih, vendar dobro odcednih tleh. Primerna sta sonce in rahla polsenca. Ker lahko zraste v precej velik grm, ga posadimo na stalno mesto.

Mahonija (Mahonia) je zimzelena grmovnica z bleščečimi, usnjatimi listi. Pri številnih vrstah se rumeni cvetovi pojavijo pozimi ali zgodaj spomladi, pozneje pa se razvijejo temno modri plodovi.

Najbolje uspeva v polsenci ali senci in v dobro odcednih tleh. Primerna je za zasaditve pod drevesi ali ob severni strani hiše. V hladnejših in vetrovnih legah ji izberemo nekoliko bolj zaščiten prostor.

Za dobro ukoreninjenje je pomembno, da rastlino posadimo v ustrezne razmere in jo po sajenju pravilno oskrbimo.

Pripravimo sadilno jamo: naj bo širša od koreninske grude, tla pa zrahljana.

Pazimo na globino: zgornji rob koreninske grude naj bo poravnan s površino zemlje.

Po sajenju zalijemo: tudi jeseni, zlasti če ni dežja.

Dodamo zastirko: ta pomaga ohranjati vlago in blaži temperaturna nihanja.

Ne sadimo v razmočeno ali zmrznjeno zemljo: v takšnih razmerah je bolje počakati.

Pri izbiri grmovnic razmišljamo tudi o tem, kako bo vrt videti skozi vse leto. Forzicija, japonska kutina in medvejka poskrbijo za spomladansko barvitost, nepozebnik in brogovita lahko zacvetita že pred pomladjo, mahonija pa ohrani zeleno podobo tudi pozimi. S premišljeno kombinacijo lahko ustvarimo vrt, ki bo zanimiv v vseh letnih časih.

Pri izbiri okrasnih grmovnic pa upoštevajte tudi njihovo morebitno strupenost. Posebna previdnost je potrebna pri brogoviti in mahoniji, saj lahko zaužitje določenih delov rastline povzroči prebavne težave. Tudi pri drugih grmovnicah otrokom preprečimo okušanje listov, cvetov in plodov. Če imamo na vrtu majhne otroke ali hišne ljubljenčke, pred sajenjem preverimo strupenost konkretne vrste in rastline po potrebi posadimo na manj dostopno mesto.

Viri: Royal Horticultural Society, Missouri Botanical Garden, Arboretum Volčji Potok