Ko vrt preseneti: Med radičem zrasel pravi mali gobji gozdiček

Jesen je čas gob, ko se številni odpravijo v gozdove s košarami in upanjem na dober ulov. A tokrat je gobarsko presenečenje prišlo kar na domači vrt. Med radičem so namreč pokukali nenavadni rjavi klobučki, ki so pritegnili pozornost in sprožili zanimivo vprašanje: kako so se gobe znašle na zelenjavni gredici?

Mraznice namreč običajno povezujemo z gozdovi, drevesnimi štori, odmrlimi koreninami in lesom, ne pa z gredicami, na katerih pridelujemo zelenjavo.

Mraznice namreč živijo na odmrlem lesu in koreninah, lahko pa napadajo tudi žive lesnate rastline. Njihovo podzemno glivno telo pa se lahko razrašča precej dlje od mesta, kjer se pozneje pojavijo trosnjaki oziroma gobe, ki jih vidimo nad zemljo.

To pomeni, da ni nujno, da je vir njihove rasti neposredno pod šopom gob. V zemlji so lahko ostale stare korenine drevesa, grma ali druge lesnate rastline, ki so bile tam že pred ureditvijo vrtička.

Glivno podgobje je tako bilo v zemlji že prej, dodan kompost in primerne jesenske razmere pa so morda prispevali k temu, da so se zdaj pojavili vidni trosnjaki.

Glive, ki razkrajajo les, lahko poženejo tudi na mestih, kjer ni vidnega vira lesa. Pod zemljo so namreč lahko ostale korenine, štori ali zakopani lesni ostanki, ki se razkrajajo še dolgo po odstranitvi rastlin.

Pri mraznicah je posebej zanimivo njihovo podzemno življenje. Tisto, kar vidimo na fotografiji, je namreč samo plodni del glive. Glavnino njenega telesa predstavlja podgobje oziroma micelij, ki se razrašča skozi podlago.

Nekatere vrste razvijejo tudi temne, vrvicam podobne tvorbe, imenovane rizomorfe. Z njimi se lahko širijo po zemlji in iščejo nove vire hrane.

Prav zato se lahko zgodi, da se mraznice pojavijo na videz sredi ničesar. Njihovo podgobje je lahko povezano s korenino, ki je skrita precej stran od mesta, kjer so pognale gobe.

Mraznice se pogosto pojavijo jeseni, ko so razmere za razvoj trosnjakov ugodnejše. Njihova rast v velikih skupinah je značilna za ta rod gliv, kar opisuje tudi Gobarsko društvo Lisička iz Maribora.

Mraznice so znane tudi med gobarji, vendar je pri njih potrebna previdnost. Nekatere vrste iz rodu Armillaria so pogojno užitne, kar pomeni, da jih nikakor ne smemo uživati surovih ali premalo toplotno obdelanih.

Gobarsko društvo Lisička opozarja, da jih je treba pred uživanjem dobro prekuhati in vodo odliti. Poleg tega jih je mogoče zamenjati z drugimi, tudi nevarnimi vrstami gob.

Pri gobah, ki so zrasle na domačem vrtu, zato velja še posebej pomembno pravilo: samo na podlagi fotografije jih ne nabiramo za prehrano. Za zanesljivo določitev je potreben pregled celotnih primerkov, vključno z betom, obročkom, lističi in dniščem.

Mraznice imajo več značilnih lastnosti, po katerih jih lahko ločimo od drugih gob. Pri prepoznavanju je treba vedno upoštevati več znakov hkrati:

Klobuk: običajno je medeno rjave, rumenkasto rjave do temnejše rjave barve. Pogosto ga prekrivajo drobne temnejše luske.

Lističi: na spodnji strani klobuka so svetli, belkasti do kremasti. Pri nekaterih vrstah so pritrjeni na bet, pri drugih se po njem nekoliko spuščajo.

Bet: je praviloma čvrst in svetlejši od klobuka. Mraznice pogosto rastejo v zelo gostih skupinah, zato so beti številnih gob zbrani na majhnem prostoru.

Obroček: številne vrste imajo pod klobukom značilen kožast obroček oziroma ostanek zastiralca. Njegova izrazitost se med vrstami razlikuje.

Način rasti: pogosto poženejo v velikih, gostih šopih, zlasti na mestih, kjer so v zemlji odmrle korenine ali drugi lesni ostanki.

Pri določanju je treba pregledati tudi dnišče beta in druge značilnosti, saj se lahko mraznice zamenjajo z drugimi vrstami, tudi strupenimi gobami. Zato gob nikoli ne uživamo zgolj na podlagi prepoznavanja po fotografiji ali enem samem znaku. Za zanesljivo določitev se obrnemo na izkušenega gobarja oziroma gobarsko društvo.

Viri: Royal Horticultural Society, University of California Agriculture and Natural Resources, Gobarsko društvo Lisička, University of California