Najpogostejša napaka, zaradi katere semena ne vzklijejo

Sajenje rož, sadja in zelenjave naj bi potekalo po preprostem principu – kar seješ, to žanješ. Toda včasih stvari niso tako preproste. Tako kot pri večini veščin, tudi pri vrtnarjenju obstajajo pogoste pasti, ki se jim je treba izogniti, če želimo, da semena sploh vzklijejo. Poglejmo, katera je najpogostejša.

Skušnjava, izkopati lepo, globoko luknjo, kadar imate v eni roki lopatko, v drugi pa vrečko s semeni, je velika, vendar pa je eden glavnih razlogov, zakaj semena ne vzklijejo, ta, da so bila preprosto zakopana pregloboko. Predstavljajte si seme, ki kali in se prebija s svojim nežnim steblom proti sončni svetlobi, a je nikakor ne doseže.

Večina semen, potisnjenih pregloboko pod zemljo, bo propadla, še preden dosežejo površino zemlje. Tudi če majhen poganjek semena končno pride na vrh, bo mlada rastlina takrat že zelo izčrpana.

Semena sejemo na različne globine, odvisno od tega, za katero vrsto gre.

Seme je treba posejati le do globine, ki je približno dvakrat večja od njegove širine. Torej, če ima seme premer 2,5 cm, ga sejemo približno 5 cm globoko.

Za semena, manjša od 2 cm, sploh ni treba izkopati luknje. Preprosto jih položite na zrahljano in poravnano zemljo, nato pa jih rahlo posujte z zemljo ali kompostom. To velja za večino listnate zelenjave, od špinače do rukole. Ta semena potrebujejo tudi nekaj sončne svetlobe na svojih ovojnicah, ko kalijo, zato so rada tik ob površini.

Če semena sejete na prostem, bodo tudi zunanje razmere vplivale na to, kako globoko jih morate posaditi. Še vedno morate upoštevati zgornja navodila glede velikosti semen, vendar pa upoštevajte tudi prevladujoče razmere.

Na primer, razmislite o nekoliko globlji setvi v bolj suha tla, ko sadite pozneje v sezoni in ko so tla težka in zbita. Spomladi ali ko so tla vlažna ter vsebujejo veliko organskega materiala, lahko sejete bolj plitvo.