To zelenjavo lahko pozimi gojite kar v stanovanju

Če želite svež pridelek brez velikega prostora, je mikrozelenje odlična možnost. Gre za mlade rastline, ki jih običajno poberemo kmalu po vzniku, zato na pridelek ni treba čakati več mesecev.

Royal Horticultural Society med primernimi možnostmi navaja na primer koriander, baziliko, redkvico, vodno krešo, rdečo peso in amarant. Semena lahko posejete v plitek lonček ali posodo in jo postavite na topel, svetel prostor.

Pri dobrih razmerah lahko prve mlade rastline porežete že približno po dveh tednih.

Tudi različne vrste listnate zelenjave so uporabne za zimsko pridelavo. Med njimi so solata, rukola, špinača in blitva.

Za notranje gojenje so primerne manjše rastline, predvsem tiste, ki jih lahko sproti obiramo.

Rukola je zato zelo zanimiva izbira za domačo 'pridelavo', saj ne potrebuje velikega lonca. Mlade liste lahko režemo postopoma in jih uporabimo v solatah, sendvičih ali kot dodatek drugim jedem.

Podobno lahko na okenski polici vzgajamo tudi vodno krešo. Pri takšnih rastlinah je prednost predvsem v tem, da ne potrebujemo velikega notranjega vrta – dovolj je manjša posoda in primerna lega.

Pri zeliščih je izbira nekoliko širša. Peteršilj, drobnjak, meta in pehtran lahko iz zunanjega vrta preselimo v posode ter jih čez zimo postavimo na svetlo okensko polico.

Zelišča, kot so drobnjak, meta in peteršilj, pred zimo posadimo v lonce in jih postavimo na svetlo, po možnosti južno okno.

Med bolj toploljubnimi zelišči je bazilika. Ta potrebuje precej toplote in svetlobe, zato ji zimsko stanovanje lahko ustreza, če ji zagotovimo dovolj svetlo mesto. Na to opozarja The Spruce, ki pri prezimovanju zelišč poudarja razliko med trpežnimi vrstami in občutljivejšimi rastlinami, kot je bazilika.

Drobnjak je praktičen predvsem zato, ker zavzame malo prostora in ga lahko sproti režemo. Podobno velja za peteršilj, ki ga lahko gojimo v loncu in liste pobiramo po potrebi.

Pri obeh je pomembno, da lonca ne postavimo v temen kot. Čeprav se lahko zdi, da je dnevne svetlobe v stanovanju dovolj, je pozimi količina svetlobe pogosto precej manjša kot poleti.

Prav svetloba je pozimi največji izziv. Rastline na svetli južni ali jugozahodni okenski polici imajo boljše možnosti kot tiste na temnem severnem oknu.

BBC Gardeners' World pri zimskem gojenju v notranjih prostorih poudarja pomen svetlega mesta, pri pomanjkanju naravne svetlobe pa lahko pomagajo tudi rastlinske svetilke.

To je še posebej pomembno, če želite pozimi gojiti zelenjavo, ki potrebuje več svetlobe za normalno rast. Pri mikrozelju je naloga nekoliko lažja, saj ga poberemo zelo mladega.

Pozimi je pogosta napaka prekomerno zalivanje. V hladnejšem in manj svetlem okolju rastline običajno rastejo počasneje, zato tudi ne porabijo toliko vode.

Posode morajo imeti odprtine za odtekanje vode, zemlja pa naj bo primerno vlažna, nikakor ne stalno mokra. Pri zeliščih, kot sta rožmarin in timijan, je dobra drenaža še posebej pomembna.

Za začetek je dovolj nekaj lončkov na svetli okenski polici. Poskusite lahko z mikrozeljem, rukolo, solato, drobnjakom, peteršiljem ali baziliko.

Prednost takšnega zimskega vrtnarjenja ni v velikih količinah pridelka, temveč v tem, da lahko tudi v najhladnejšem delu leta sproti odrežete nekaj svežega za kuhinjo. Če rastlinam zagotovite dovolj svetlobe, primerno temperaturo in zmerno zalivanje, lahko vrtnarsko sezono precej preprosto podaljšate tudi v stanovanju.

Viri: Royal Horticultural Society, BBC Gardeners' World, The Spruce