Vodnik po sortah solate, ki odlično prenašajo nizke temperature

Pri izbiri zimske solate ni pomembna samo odpornost proti nizkim temperaturam, temveč tudi način rasti, odpornost proti boleznim in čas, ko želimo pobirati pridelek. Strokovnjaki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica med sortami, primernimi za jesensko in zimsko pridelavo, navajajo več domačih sort, ki so se dobro uveljavile na slovenskih vrtovih.

Pri prezimnih sortah je namreč cilj, da rastline jeseni razvijejo manjšo listno rozeto, preživijo zimo in ob spomladanski otoplitvi nadaljujejo rast.

1. Posavka – priljubljena domača zimska solata

Posavka je krhkolistna sorta, ki spomladi oblikuje srednje velike, sklenjene glavice. Temno zeleni listi so hrustljavi in sočni, ob robovih pa lahko dobijo rdečkast nadih. Primerna je za jesensko setev in prezimovanje na prostem.

2. Bistra – velika glava in nežni listi

Bistra je slovenska sorta, ki oblikuje velike, svetlo zelene glavice z izrazito mehurjastimi listi. Ti so zelo krhki, zato je priljubljena med ljubitelji hrustljave solate. Pri vzgoji ne pretiravamo z gnojenjem, saj lahko preveč hranil spodbudi preveč bujno rast.

3. Vegorka – prepoznavna po rdečkastih pegah

Vegorka je krhkolistna zimska sorta s svetlejšimi listi, na katerih se lahko pojavijo rdečkaste pege. Njene glavice so bolj odprte kot pri posavki. Pri gojenju je pomembno dobro zračenje, saj je občutljivejša za solatno plesen.

4. Nansen – tradicionalna mehkolistna sorta

Nansen je ena starejših sort za prezimovanje. Spomladi oblikuje rumenozelene glavice z mehkimi listi. Primerna je za jesensko setev, na bolj izpostavljenih legah pa ji lahko pomagamo z zaščitno kopreno, kadar vremenske razmere to zahtevajo.

5. Zimska rjavka – za zgodnji spomladanski pridelek

Zimska rjavka je mehkolistna sorta s temnejšimi, pogosto rjavkasto ali rdečkasto obarvanimi listi. Dobro je prilagojena prezimovanju, v primerjavi z nekaterimi drugimi zimskimi sortami pa lahko spomladi dozori nekoliko prej.

6. Larissa – primerna tudi za hladne rastlinjake

Larissa je hitro rastoča mehkolistna solata, ki oblikuje velike, dobro sklenjene glavice. Primerna je za pridelavo v hladnejšem delu leta, predvsem v zaščitenih prostorih, kot so rastlinjaki in tuneli. Zato je zanimiva izbira za vrtičkarje, ki želijo podaljšati sezono pridelave, ni pa je smiselno brez preverjanja konkretnih priporočil enačiti s tradicionalnimi sortami za prezimovanje na prostem.

Pri izbiri zimskih solat je dobro poznati tudi dve rastlini, ki ju pogosto najdemo med solatnicami, vendar nista povsem enaki klasični prezimni glavnati solati.

Catalogna je vrsta radiča, ne prava solata. Gre za listnato zelenjadnico z dolgimi, nazobčanimi listi in značilnim nekoliko grenkim okusom. Ameriška zbirka sort zelenjadnic pri univerzi Cornell jo uvršča med listni radič. Nekatere oblike dobro prenašajo hladnejše vreme, vendar je treba način pridelave prilagoditi konkretni sorti in lokalnemu podnebju.

Štirje letni časi je ime, ki se uporablja za solate, namenjene daljšemu obdobju pridelave, vendar samo ime ne zagotavlja odpornosti proti močnemu mrazu. Če želimo rastlino pustiti na vrtu čez zimo, preverimo opis semena in prednost dajmo sortam, ki so izrecno označene kot prezimne.

Pomembno je, da rastline pred zimo razvijejo nekaj pravih listov, ne pa velikih, bujnih glavic.

Izberemo dobro odcedno gredo. Zastajanje vode lahko poškoduje korenine.

Sejemo v vrste. Razmik približno 30 centimetrov olajša okopavanje in redčenje.

Rastline pravočasno razredčimo. Pregosta setev povečuje vlago med listi in tveganje za bolezni.

Po potrebi uporabimo kopreno. Zaščita je koristna zlasti pri močnejšem mrazu in na izpostavljenih legah, vendar rastlin ne smemo po nepotrebnem zadrževati v vlažnem okolju.

Pozimi rast solate večinoma zastane. Glavni namen prezimovanja je, da rastline počakajo na daljše in toplejše dni ter spomladi hitro nadaljujejo rast.

Viri: Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Royal Horticultural Society, ReinSaat